sreda, 11. julij 2012

1753567 - o levousmerjenosti "izobražencev" in komentar kolumne "Cena Janeza Janše" Simone Toplak

[sgazvoda]
Članek izgubi vso kredibilnost, ko preberem primerjavo inženirjev in FDVjevcev. Ga. Toplak, sem inženir, levo usmerjen, glede na izkušnje vam lahko povem, da je večina ljudi, diplomirancev naravoslovno tehniške smeri, ki jih poznam, levo usmerjena. Če ste tu udarili povprek, potem ne morem verjeti tudi drugim trditvam.

Evo. To je komentar, ki bi Simoni moral biti v napotek, da drugič ne olepšuje sliko slovenske tragične stvarnosti globoko potopljene v močvirje Mare communistae ever glades, nad katerim 365 dni na leto ležijo debeli sloji rdečih meglic.

Maestro Gazvoda je v Simoninem usegliharskem posiljenem uravnovešenju levo-desnosti Slovenije videl žalitev. Kajti pravi on, tut inženirji so [skoraj usi, ki jih on pozna] "levo" usmrajeni, pardon usmerjeni. 

Jap, mislim, da gospod Gazvoda ima kar veliko bolj prav kot Simona. Res je. Slovenski šolski sistem in N571-H572 agitprop falanga, ki kreira javno mnenje in se gre nadaljevanje inženiringa človeških duš po podobi "tekovin komunistične revolucije" in evangelijev iz murgljskih številnih prelatur vesoljne cerkev K.U.R.A.C.® (shamanopedia: K.U.R.A.C.®=Komunajzarska Uradno Registrirana Avtokefalna Cerkev), na čelu seveda s slovensko politiko, ki vsa od prvega do zanjega hoče biti "levonasredinska", ker so slišali, oz. kar "vedo", da se duša naroda, ki je tisočletja živel pod prvim in drugim žebljom na peti škornja tujega nadvladarja, zelo dobro rezonira na, v nas sicer docela teoretične in potemkinovske pojme kot so. sredinskost, uravnoteženost, zmernost, pravičnost, enakopravnost, svoboda,...

...kakorkoliže, usi našteti emitirajo v prostor tako velike količine rdečih živčnih plinov - kontaminatov, da se v nas v glavnem že desetletja producirajo duše, ki so take vrste kot je gospoda Gazvoda - duše, ki zase, ponosno kakopak, ne le trdijo, temveč popadljivo insistirajo, da so "leve". Kot bi to bilo nekaj s čimer se bi nirmalen človek želel pohvaliti.

Jaz se z gospodom Gazvodo zelo strinjam - jap, slovenski izobraženci so v glavnem "levi", tudi inženirji. V tem tudi je problem te dežele. 

Zato ta dežela ima na politični sceni in posledično tudi v parlamentu same take politike, ki so bodisi že po imenu, doktrini, ideologiji, programu in verbalenemu gardu "leve", bodisi se to vidi iz njihovega modusa operandi. Misterij ni, zakaj oz. da je to tako, misterij je zakaj Simona ima potrebo trditi, da je drugače. Misterij je tudi, zakaj nekateri politiki in njihove stranke imajo potrebo sebe imenovati za "desne" oz zakaj si pustijo prilimati etiketo in nositi stigmo da so "desni", če pa celoten njihov modus operandi in modus vivendi DE FAKIN FACTO razodeva, da so edino oni tisti pravi levi, vsi skupaj, če jim prištejemo še "leve", pa tisti zares pravi rentarski fritzlovski pizduni.

Evo malo primerov, ki razodevajo, DE FAKIN FACTO, prosim lepo, da ima gospod Gazvoda, a tudi jaz žnjim, prav:

1. Tovariš Kučašenko, Pahoršenko, Turkašenko, Lukšičošenko, Jankovićošenko-Pingvinšenko in še nekaj taužent podobnih rdečenogih, rdečeritih pingvinov - vsi so deklarirani levonasredinci, de facto pa ultra-levo v območju skrajno militantno obnašajoče se fašisto-mafijsko-roparske, morilstvo rdečih teroristov zagovarjajoče politične prakse delujoči prevarantski fritzli.

2. Tovariš Kahel & alikes s svojim Opus Desus: Zase pravi, da je levičah, češ, da se ve kaj so to levičahji, levičahji so v nas usi tisti, ki so za pahtizane. ts.st.st.st, čudi jedno od znanceven razlage. Dobro, zdaj bom jaz rekel tak kot tovariš Gazvoda, da jaz za pahtizane sem, za komuniste-pahtizane in komuniste vobče in rentarsko zajedalstvo oz kumunajzerizem nisem, a eto niti slučajno nisem in ne bi bil Kahlov levičah. In kaj čemo zdaj?

3. Tovariš Gregor Virant Birokratovič dekliški priimek Tehnokratovič. Eto, pravi on, da je "liberalec" in to kvečjemu rahlo desni. Ma, japajade, ven dobro, mona! V prevodu - moj kurac je on desnonasredinski in liberalec! Levičar in to prvi na tem seznamu zares pravi levičar. To veva oba, jaz in gospod, pardon tovariš Gazvoda. Tipo si gre privoščiti izjavo, da uon bo koaliral s zgoraj naštetimi ultraši - rdečimi talibani, alpa iz sez Janšo, kdor pač bo imel daljšega na volitvah. Etooo. Pa potem se gre izjave o proslavi, ki lepo izdajo koliko rdeče je v njegovih domnevno sivih celicah tam gor na podstrešju. Ma, vse to nima na ugotovitev njegove prave nature niti eno tisočinko toliko vpliva, kot dejstvo, da se je hitro izkazalo koliko se on razlikuje od orto rdečetalibanskih rentarjev, videlo se je iz odnosa do davčnega aparthaida in reketov.

4. Gospod Tovariš "Plemeniti" in njegova NSSNS: Kobajagi ultra desni nacionalist, v resnici pa ultra levi nazi-socialist rdečetalibanski udbaški asasinski terorist in selektivni nacionalist: Antihrvat, če smo natanči. Ker ni več v parlamentu - I rest my case your honor.

5. Gospod Tovariš Radovan Buzdovan Rdečetalibankovič. No fakin spešl comment. Sam se pozicionira za "socialno čutečega", praksa mu je rentarska. Naj mu bo, jaz nimam nobenega protiargumenta, da je "levičar".

4. Gospod tovariš Janša in njegova SDS. Človek je pravi levonasredinec. V nulo. Rentarstvo je sicer za mišji kurac omilil že v prvem mandatu, zdaj nadlaljuje. Njegovi vladi sta obe potegnili vrsto takšnih malih a silno uporabnih sprememb na bolje, tipa recimo tale davčni pavšal, pa one nalepke, pa SImke je eno tono zadev izboljšal na DURSU itd. ma, problem je, da se glavnina rentarskega divjanja mrtvo-hladno nadaljuje. 

Problem je, da je v njegovi ekipi tudi gospod tovariš Andrej s Šatjerske (v tekstu , ki sledi AsŠ™) dekliški priimek Blentakovič, ki meni nič tebi nič bruha budalaštine o tem, da so "nekatere zadeve" v Pahorjevih predlogih "reform" bile okej in pri tem ni mislis, da ej v pahirjevih proapdlih na srečo poskusih bilo fajn to, da so proapdli, hehe, in nam sporoča, da "i tata AsŠ™ bi isto kot Pahor, sinko". 

Pa AsŠ™-jevi komentarji o "nadomestilih" brezposlenim nakazujejo, da gre za idiota, ki v piko enako pojmuje to komunajzarsko štalo in mu na misel ne pride, da bi zadevo popeljal v smeri uvedbe pravega zavarovanja proti zaposlenosti kakršnega poznajo normalne države. Tudi gaganje o "socialni vzdržnosti" reform so v isto smer. Skratka, moja trditev je, to so v Sloveniji edini pravi levičarji, ki jim ne potrebujemo nadevati narekovajev. In, da ne bo pomote, vsak levičar je lopov, pa če se tega zaveda, alpa če se ne. Poglej ga v doktrino, ideologijo, program in predsvem politično mu prakso, dude, ne pa v retoriko in alibije, ki jih tam niza.

5. Gospa tovarišica Ljudmila. Ona je seveda krščanska socailistka levičarka jezusovskega tipa: Skratka, morebiti celo bolj pristna in echte levičarka, sicer desni del leve sredine, zaradi nekaterih drugih zadev. Recimo nekaterih tradicionalnih vrednot, ki so pač značilni za krščansko levičarstvo, oz. komur je tako bolj všeč, krščanske socialiste. Morebiti bi tudi jaz moral reči, da so ona in njena NSi, čisti krščanskki socailizem. Skratka levičarka -krščanska socialistka, pozicionirana rahlo s desne strani leve-sredine, hehe.

O šolah, učiteljih, profesorjih, uslužbencih javnega sektorja in številnih tajkunskih, mikrotajkunskih in drugih podjetjih visečih na državnih poslih, firmah v rokah rdečetalibanskih maziljencev in posvečencev, niti ne rabimo govoriti.

Kje potemtakem sploh najdemo koga, ki je na sredini in je liberalen, in ni niti malo levo, ali pa je celo kakšen pristen žlahten desničar ali celo pristen zagovedan ultra desničar? To najdemo kvečjemu med pravimi zares zasebnimi podjetniki in obrtniki, ki nikdar niso niti centa posla dobili na lepe oči izven prostega trga in ali so delali in bili žrtve rdečega rentarstva, reketarjenja in davčnega aparthaida ter diskriminiranja. Tudi marsikater kmet je od nekdaj takšen. Med kmeti je tega celo največ, z izvzetkom številnih rentarjev, ki visijo na dotacijah in mutivodijo s kmetijsskimi đabest penez i iz EU in našega proračuna.

Sicer pa so komentatorji Simono povečini sesuli, čeprav ima pupa v določenih zadevah kar prav. Tiste "zadeve", hehe, v resnici niso njeno usegliharjenje brez podalge, temveč mi zares imamo takle in ni ona kriva, da so vsi naši politiki glede določenih zadev pač poškodovani in zadojeni na enak način. 

Recimo, to da Šušteršič gaga o "nepravičnih" finančnih trgih, ki so "pograbili" njihovo nerodno izjavo, pa eto overreagirali, je podobne vrste kalimerovski gard samoprecenjujočega in samopolepševalnega slovenskega politika, tak kot je nekoč tovariš Draško Veselinović v Lozani relevantnemu največjemu svetovnemu strokovnjaku gagal, da je "svetovni kapital" nepravičen, ker se izogiba Sloveniji, mi smo pa vendarle ena "zgodba o uspehu", Nje™, če gledam "ustrezno pozitivno", kakr gleda recimo pingvinska Slovenija.

Tega dela Simonine modrosti komentatorji niso honorirali, a bilo bi vsaj z vidika gentlmenstva fer, da bi. Namreč, oni profesor, največja svetovna strokvona avtoriteta za to področje, se je sladko nasmejala, pa Draškota diplomatično kulturno okarala, da naj nikar spet ne lupeta na enak način kot takrat, ko je še kot kursant sedel v klopeh pri tem profesorju na nekem treningu, ko mu je ta že odgovoril, da po kalimerovsko argoantno in prepotentno narcisoidno telebansko sere.

Pojansil je, da je Draškotu že davno razložil, da "svetovni kapital" ni nekšna tam slovenska levo usmerjena tercialka, alpa zagovedana slovenska rdečetalibanska komsomolka, alpa kakršenkoli slovenski zagovedani kolhozar, ki bo prišel v Slovenijo investirat, kar tako na sentiment "socialne vzdržnosti in veselja do socialnega kapitala, nje™" in komunajzlastih fantomskopotemkinovskih "zgodb o uspehu". 

Rekel je, še to - kapital je kot voda, ki se z vrha planine vali v dolino, pa si eto poišče pot z najmanjšim odporom in ovirami njenemu naravnemu padanju v dolino, po kateri jo gravitacija naravno stera v nižino ke proti morju. Kapital gre tja, kjer se najbolje počuti in je zelo plaha ptička, ki hitro odleti, ko mu radovani-buzdovani pod vejo zaropotajo z nekšnimi talibanskimi zakoni, je še dodal.

To in vse podobne misli v tem članku bi ji, kot že rečeno morali honorirati, in jo sesuti tam, kjer se je predajala klasiki v slovenskemu žurnalizmu, ki vedno pretira, ko se trudi "uravnovešati" svoje napise z usegliharsko kritko, da jim kdo ne bi poočital enostranskost. 

Ponovno poudarim, da so komentatorji spregledali, da marsikaj v tem Simoninem članku ni useglirharjenje, ampak je, žalibog dejstvo, da imamo povsem enako delujoče in razmišljajoče politike vseh proivinijenc. Žal. 

Navkljub temu je resnica, da je Simona zagrešila tudi precejšnjo količino neporebno tu primešanega "uravnovešanja". Kar ni zgolj lastnost novirajov iščočih javnega odobravanje preko "uravnovešanja" člankov. 

Ko je nekoč tisti "inkriminirani", hehe, talijanski režiser za temo izbral tragedijo neke konkretene skupine talijanskih civilistov in vojakov, žrtev komunističnega zločina, pometanih v istrsko fojbo, je večina slovenskih uradnikov, inetlektualcev, novinarjev, politikov, gagala tako, da je insistriala na "uravnoveševalnosti", češ, zakaj je talijanski režiser govoril samo o talijanskih žrtvah v fojbah, zakaj ni zraven povedal še celotno zgodbo o naših žrtvah talijanskih fašistov in o "junaškem" boju naših partizanov in to pa to. 

Ko so to vprašali tistega umetnika-ražiserja, je nekaj časa konsternirano obstal in ni vedel kaj ga sploh sprašujejo. Potem je pa pomenljivo mirno in strpno odogovoril, da je on pač povedal zgodbo o tem konkretnem dogodku, da s tem nič ne zanika onih drugih zgodb in da, kolikor ve je filmov, knjig, gledaliških predstav in številnih drugih form opisovanja tistih drugih dogodkov in zgodb bilo na destine tisočev, pa tudi tiste, zlasti slovenske in jugoslovanske niso nič govorile o njegovi zgodbi oz. dogodku, kar on sicer razume, saj so tiste zgodbe pač želele govoriti o nečem konkretnem in niso mogli vsi režiserji vedno v film stlačiti vse zgodbe in ideje in sporočila.

Rekel je tudi, da je to, čeprav na resničnem dogodku temeljena zgodba , ipak fikcijska režiserjeva zgodba, ki ima univerzalno antizločinsko sporočilo, ki je enako aplikabilno na žrtve talijanskega fašizma. Najhuje je, da je ta stavek potem zaključil, da itak gre za dva konca iste zločinske palice, saj je tudi komunizem samo oblika fašizma, konec koncev je Duce bil dolgoletni socialist-komunist, ki je zganjal enake vrste fašizem kot recimo komunisti v Sloveniji po vojni in že med vojno, le da je on okupiral Slovenijo in preganjal Slovence, komunisti pa predvsem svoje, tu pa tam so pa s talijanskimi vojaki v fojbe zmetali tudi kakšne Nenaše™ civiliste. 

Eto, to je razlog zakaj Simoninega članka ne bi smeli povsem popljuvati. Da bi morali kritiko narediti selektivno stavek po stavek, in če se komu da tudi pritrditi vsemu, v čemer je Simona govorila pravilno. Četudi bi o tistem dobrem delu članka kdo hotel tudi molčati, ker Simoni ne more oprostiti njenega "levičarstva" iz leta 2008, hehe, bi bilo fer, da kritizira le tisto kar kritiko zasluži. Če nič drugega, bi tako pridobil kredibilnost

Navijaštvo nas ne bo daleč pripeljalo, ker tudi onim, ki smo jih Mi™ volili, kot našo pravo izbiro, ali kot ManjšeZlo™, moramo poslati sporočilo o njihovih grehih in napakah, da imajo orientacijo in referenčne točke, sicer utegnejo misliti, da jih mi, njihovi volivci kar v vsemu podpiramo slepo, navijaško. To pa ne bi bilo dobro. Tudi zato ne, da nam ne bi raznorazni wanabe politični analitiki gagali o tem, da smo itak UsiSlovenci™ za fritzlovsko rentarstvo, skuopnoskeldarstvo in "socializem", da smo topogledno UsiGlih™.

Link

Ni komentarjev: