ponedeljek, 21. julij 2014

2434007 - kaj bi se v resnici morali vprašati glede privatizacije

[sam2004]
Pa misliš, da bi gospodarstvo v celoti kaj bolje poslovalo, če bi vse privatizirali?

Če bi bila samo zasebna lastnina garant uspeha... potem je čudno, da več kot polovico zasebnih podjetij posluje z izgubo in jih je večina korak ali dva pred stečajem...

Mi zelo radi trobezljamo o neki privatizaciji... zanima me, če bi te jutri nekdo postavil za predsednika uprave Telekoma... bi še vedno bil za privatizacijo, ali je to bolj pogojeno od tega, kako daleč je posameznik od državnega korita...?

Pa brez zamere...

Seveda bi bil za privatizacijo. V državnih podjetjih predsednik uprave ima mimo vseh normalnih problemov še politiko in njene lopovske spletke na svojem hrbtu. To je nepotrebno poleno pod nogami. Veliko lažje je funkcionirati kot direktor ali prezident uprave v privat podjetju, najlažje seveda tam, kjer je lastnik ena sama oseba.

V zasebnem podjetju se predsednik uprave z lastniki dogovori o ciljih in kriterijih uspeha, temu primerno se definira nagrada za delo in piči po planu. V enem Appleju, ki ni državni, ni pa tudi ne v lasti enega zasebnika, se prav tako jasno definirajo cilji in "skedjul of otorizejšn" in se piči v skladu s tem. In s pravili borze. In z zakoni držav, kjer aktivnosti podjetja potekajo.
V državnih kolhozih pa vse to pojeba in sprči in distortira in priskuti politika, na enega izmed tisoč načinov, ali pa na vseh tisoč izmed tisoč načinov.

Pri privatizaciji državnih podjetij si moraš postaviti druga vprašanja, ker ta, ki jih ti postavljaš sploh niso prava, ključna in centralna.
Vprašati se moraš:
- Zakaj sploh bi naj država bila lastnica komercialnih podjetij? A mirda zato, da bi v bistvu nelojalno konkurirala lastnim državljanom, ki ji plačujejo davke?!
- Kako je in zakaj sploh prišlo do tega, da država ima v lasti komercialno podjetje? Ali ne gre pri privatizaciji za vračanje v normalno stanje?
- Kakšna sploh je argumentacija za nadaljevanje prisotnosti države v lastništvu komercialnih podjetij?
- Zakaj bi v Sloveniji naj verjeli, da bo kdaj drugače, če pa po 70 letih skupni rezultat pod črto iz naslova lastništva države v komercialnih kolhozih znaša vsako leto nekaj milijard minusa, skupno pa po 70 letih državnega kapitalizma imamo pod črto nekaj deset oz nekaj sto milijard minusa?
- Kakšna je misija in vloga države v normalni demokratični družbi, s prostotržnim kapitalizmom, parlamentarno demokracijo in političnim in gospodarskim pluralizmom?
- Ali je dopustno enim zasegati brutalno visoke davke in rekete, ter nacijo pogrezati v dolžniško suženjstvo, da bi ustanavljali, kupovali, dokupovali in ciklično in tekoče dojebavali prej omenjeni minus v državnih kolhozih? Pri čemer korist od tega ima samo politićarska tolpa in skupaj žnjo orgijajoča njena pajdaška hajdučija?!
- Ali politiki res imajo mandat razpolaganja z lastnino države, s kapitalom države? Mar ni njihova rola in mandat povsem analogen mandatom uprav v zasebnih podjetjih, ki so jih lastniki najeli/nastavili, da podjetje upravljajo in vodijo, nimajo pa pravice odtujiti lastnikovo lastnino oz kapital. Kje v Ustavi in ali zakonih RS stoji določilo, da so politiki z izvolitvijo na volitvah, poleg mandata upravljanja in vodenja, dobili tudi mandat neomejenega razpolaganja z lastnino državne skupnosti?! Kje?! K fakin J fakin E?!
Mar ne bi tako pri odtujitvi, kot tudi pri razpolaganju s kapitalom lastnika, uprava morala dobiti mandat od lastnikov?
Po domače povedano, ne more predsednik uprave oz direktor podjetja vzeti dobiček lastnika in žnjim po svoji volji ustanavljati nova podjetja, tak, kot je hotel tovariš Židan, ki se mu je zahotelo novih državnih kolhozov.
To pomeni, da politiki nimajo mandata v nobeni formi razpolagati s kapitalom države, za odtujitev morajo na referendumu dobiti mandat, za apliciranje davkoplačevalčevega/državljanovega kapitala za ustanavljanje in ali nakup podjetij pa prav tako.

Filozofski smisel moderne države, njena misija je, čim bolj racionalno zadovoljiti skupne potrebe državne skupnosti, na ravni standarda, ki si ga ta skupnost lahko privošči in ki se ga konsenzualno dogovori v parlamentu.

To seveda ne pomeni, da država ne sme imeti v lasti ničesar. Ker lahko. Lahko ima v lasti pištolo policista. In policistov avto. Ipd. To brez dvoma!

Država ima lahko tudi državni pokojninski sklad. Ki v cilju ohranjanja in po možnosti povečanja obsega zbranih namenskih sredstev, nalaga svoj kapital tudi v komercialna podjetja. Vendar ta dejavnost mora biti strogo regulirana, tako recimo, da politiki ne morejo zlorabiti te misije za svoj lopovluk. Primer: Če državni pokojninski sklad ravnajoč, kot portfeljski vlagatelj, kupi delnic v vrednosti 0,1% Apple, ni bojazni, da bo Kučan preko Goslarja na čelo Apple postavil Jankovića, ki bo od tam preko svojih elect in jebelect izsesal stotine milijonov in žnjimi obogatil kompartijin črni fond, ali pa dodeli, posle svojim tolparjem ipd. In uzput ugonobil še državno kolhoz udbobanko, ki bo jankovićevem Apple-u dala ugodne in slabo zavarovane kredite po 1% obresti in 15 letnim moratorijem.

In tako dalje.

PS
Je pa zelo veliko dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem državnih storitev državni skupnosti, ki potekajo na nekomercialni osnovi in tam država naj kar ima podjetja....eeee... , če se s privat podjetji vse to ne da narediti še bolj racionalno in učinkovito.

PPS

Vsega tega ne kaže mešati z državnim trženjem koncesij. Država v imenu državne skupnosti lahko upravlja na primer področje črpanja pitne vode v komercialne namene in te koncesije popolnoma komercialno trži v korist državnega proračuna. Ni pa razloga, da bi država imela polnilnico vode.

Skratka, mimo prej omenjenih temeljnih načel in ohranjanja čistosti misije države, ki se naj ne ukvarja s proizvodnjo menstrualnih vložkov, mera in distinkcija sta v teh rečeh conditio sine qua non. Tako, kot pri davkih in redistribuciji.

Link

Ni komentarjev: