Golobitsch & Assange "dve oki v [isti] glavi". Auuuuuuuu!
Žižek v svojem na absurd meječem žižukuju (Btw, nek luciden hrvaški znanstvenik je rekel, da je "žižuku vrsta ultimativne oblike papazjanije*".) dela salto mortale in brez težav en dan promovira Assangea, ker je po njemu pač borec proti kapitalistični dekadenci elit na Zapadu, drug dan pa dviguje rejting Golubitschu, ker je po Žižku, Golobitsh "človek moči, slovenski Staljin, na katerega Žižek polaga svoje upe, da bo znova tudi uradno nazaj uvedel prvo inkarnacijo socilalizma v Kranjcef, pa bo Žižek lahko ustanovil družtvo za občudovanje moči gosenic ruskih tankov, ki so mendrali zlato Prago "before his very eyes". S čimer se bo po Žižku končno začel konec osovraženega dekadentnega kapitalizma.
*kera lepa beseda! "Papazjanija". Že po intonaciji in glasovni strukturi, je to edina beseda, v kateremkoli jeziku , ki lahko zaobjame vse, žižkovo bluzenje, vsebino ki je do bolečine praznogovorična, nekontrolirano pljuvanje v radiusu dveh metrov, avtistično beganje z glavo in očmi, nepovezano žlobudranje, ter [raz]vlečenje lastne majice med govorjenjem, v eni besedi - "papazjanija", oziroma "žižuku". hehe.
PS
Če povezava Assange-Golubitsh, oz. po Žižku [slovenski] Staljin, funkcionira, potem funkcionira tudi če asociramo Staljina in Politkovskojo. Oz. Golubitscha the investorja v Oranje in Politkovskojo.
To funkcionira samo v omejenm številu slovenskih motenih umov. Normalno, saj smo edina država na svetu, ki na oblasti ima komuniste-fašiste, a se nič ne pusti motiti pri zablodi, da smo demokratična in pravna država, kot da "komunistična demokratična država", ne bi bil esencialno čisti oksimoron. In o sebi imamo vobče zelo visoko mnenje. Ki sloni na ničemer drugemu, kot obični fatamorgani in zanikanju par excellence.
Ni komentarjev:
Objavite komentar