torek, 12. marec 2013

2043443 - kako bi sartrovci opredelili Kahla

Jap, nekaj minut pred smrtjo, ko bo nihal med tem in onim svetom, ko mu bo oni svet že poslal nekaj sporočil in mu brez dvoma dal vedeti kaj sledi, se bo od strahu usral kot grlica, pa jokal in klical mamo, tak kot jo vsi komunajzer eksekutorji, ko se jih lotijo nočni demoni. 

A do takrat on pač mora spraviti v nesrečo čimveč duš. Takšna je usoda, poslanstvo in karma teh pokvarjenih duš. Pokvarjene in hudiču prodane duše imajo v božjem načrtu eno samo poslanstvo. Na temnem ozadju stkanem iz teh mrakobnih duš, se jasneje vidijo svetle duše nepokvarjenih bitij. Če tega kontrasta ne bi bilo, svetlosti duš normalnih ne bi zmogli niti zaznati ni kvantificirati njih svetlost. Bog je témo ustvaril, da bi božja bitja znala bolje ločiti razliko med lučjo in temo. Nje™, de?

A če pogledamo Kahlnovo ničvredno življenje, je to ena sama beda, kakopak. Prevaža se v državnem avtu, kot kak cucek od domnevno zlate kletke v vladni do druge domnevno zlate kletke v parlamentarni palači, ko pa pride domov in odpre hladilnik je tam vedno hrenovka do hrenovke. Beda od bede press.

Jaz mu nisem nič fovš, kajti jaz že od pamtiveka vem to: "Bolje biti stara kuka, neg komandant puka". Jel tako drugovi? Dabome, da je tako!

Link

Ni komentarjev: