Dr. Ljubo Sirc je v svojih spominih napisal, da je bil v njegovem času (pred vojno) Maribor znan kot "veselo mesto".
Seveda je bil. Bi rekel. Kako ne bi bil predvojni Maribor veselo mesto, če pa je ležal takorekoč sredi vinskih goric, pod zelenim Pohorjem, ob široki flosarski Dravi, in so ga naseljevali podjetni, sposobni, veseli ljudje ? Bile so krčme, bili so hoteli, bila je obrt, bil je promet, bila je tudi privatna industrija. Maribor je imel vse možnosti, da postane Gradec v malem.
Kaj pa je Maribor danes? Shithole-an-der-Drau.
Komunisti so vzeli tisto predvojno "veselo mesto", iz njega iztresli vse podjetne Nemce in Slovence, na množičnih grobiščih na desnem bregu Drave pa zgradili ogromne, sive betonske mastodonte, v katere so za potrebe predimenzionirane planske industrije natlačili žive mrliče iz vse bivše Juge.
Zabetonirali so cel desni breg, mesto množičnih pobojev, in ga spremenili v eno samo industrijsko-bivalno cono. Maribor je iz žlahtnega "veselega mesta", katerega odmev se je še rahlo čutil v 60-ih in 70-ih, postal industrializirano mesto lumpen-proletariata.
Maribor je šele s komunisti postal to, kar je danes. Fanatiki pravijo, da je takrat Maribor "zrastel". Res je zrastel... Pred vojno je bil prijetno, tipično štajersko mestece, mesto trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov, malih industrialcev... Imel je weinstuberle in biergartne in ljudje tam so govorili slovensko in nemško. Imel je dušo. Imel je identiteto, ki ni bila ne čisto slovenska, ne čisto nemška, temveč štajerska, mariborska. To, kar je delalo Maribor drugačen od Ljubljane, je bilo ravno njegovo ponosno štajersko marpurgerstvo. Po vojni pa so komunisti weinstuberle in biergartne zaprli, lastnike pobili ali nagnali, ljudje tam pa so naenkrat govorili samo še slovensko in srbsko. Nacejat pa so se ga hodili v družbene pajzle. Maribor od takrat naprej ni več imel lastne identitete - in danes, pod Jankovičevim vazalom Fištravcem, jo ima samo še vedno manj.
Obračajte kakor hočete: Maribor je z izgonom svoje nemške populacije izgubil dušo.Tako kot sta Trst in Celovec izgubila dušo z zatiranjem svoje slovenske populacije. The coin flips both ways.
Raje bi videl, da bi bil danes Maribor dvojezičen in živahen, kot pa da je tako prekleto monotono slovenski in brezupen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar