Dober članek, pohvale avtorju.
Odločil sem se, da bom pod tem člankom nadaljeval moje razmišljanje, ki sem ga objavil pod komentarjem "Česa Trojka ne bo naredila namesto nas". Najprej sem mislil, da bi razmišljanje objavil pod člankom g. Aleksandra Zadela, ki je bolj psihološki ampak mislim, da ga bom lahko vključil tudi pod članek g. Novak-a.
Pri "čudenju" nad pojavom "novega" demokratičnega socializma moramo razumevati predvsem ozadja. Kdo pri nas takšne ideje promovira? Pridemo do zaključka, da so to večinoma družboslovci (FDV in Filofax), falirani študenti, alternativni umetniki, zaposleni v raznih "NGO" društvih (ala Mirovni Inštitut), no med njimi se najde tudi nekaj strojnikov in inženirjev. Ampak problem vseeno ostaja: na teh idejah paratizira določena skupina ljudi, ki bi brez dela rada zasedla pomembne položaje v družbi.
Kolumnisti v časopisih, pisci člankov itd. pogosto ne dajo možnosti za objavo misli inženirjem, tehnikom, podjetnikom, kmetom, obrtnikom, znanstvenikom itd. Zato ker ti ljudje načeloma takrat, ko dobijo možnost besede, jasno udarijo proti demokratičnemu socializmu in vsemu kar je jugoslovansko socialističnega. To pa je lahko za marsikaterega novinarja, kolumnista - moteče.
Žalostno je to, da v resnici ti levi družboslovni "misleci" med ljudmi nimajo veliko ugleda - ugled jim umetno fopajo mediji (če se hkrati pojavljaš na MMC Rtvslo, 24ur.com, Dnevniku in Delu, potem še največji skeptiki počasi postanejo prizanesljivi do tebe!- "no saj to pa ni tako napačno, saj je v redu").
Tu se pojavlja tudi širši problem družboslovja, ki se pojavlja tudi na Zahodu a je v Sloveniji hitro prešel v metastaze demokratičnega socializma. In sicer gre tu za percepiirano neuporabnost družboslovja v luči tehnološkega napredka. Naj pojasnim: Če si bil pred 100 leti na Zahodu družboslovec in si imel neko formalno, univerzitetno izobrazbo s področja jezikov, zgodovine, filozofije, prava, arheologije, celo ekonomije, političnih ved, etnoloških ved itd. - si dejansko bil za svoje znanje spoštovan, ker si takrat v primerjavi z navadnim plebsom veliko vedel in si dejansko dobil neko takrat UPORABNO delo. Ta položaj je za družboslovce nekako trajal do nekaj časa po WWII, nekako tam do 60. let. Takrat pa se je zadeva zlomila in se dokončno zlomila do 90. let in tja do leta 2000 že prišla v kritično fazo: Družboslovje je postalo vedno bolj neuporabno, družboslovci pa nezaposljivi in so s tem izgubljali svoj status, šarm, avro. Inženirji nasprotno so še danes zelo potrebni in imajo zaardi tehnolškega napredka svoj velik pomen (pomislite, kako je nekaj velikih podjetij v svetu starih manj kot 30 let!!).
Enter here, Rokc5 alter ego, alias - Whistleblover iz FDVja:
Po mojih lastnih izkušnjah so družboslovci so dodatno padli še s padanjem kvalitete študija in njegovo banalizacijo (pri nas z vidika pojava neo-Marxizma na faksih). Tako lahko inženir povprečen inženir na hitro preštudira malce internetnega gradiva in bo hitro šišal povprečnega družboslovca v debati o volitvah, političnem sistemu. Obratno ni možno - povprečen družboslovec proti povprečnemu inženirju nima šans v debati o toplotni raztezljivosti kovin ali na temo moči in električne porabe novih procesorjev v računalnikih. Ergo: družboslovec je v buli - za svoj položaj krivi ves ostali "zlobni" svet. Ergo: v slovenskem primeru pride do pojava demokratičnega socializma.
Povprečnega mojega alter-FDV-marksistično-navdahnjenega kolega bi tako sesul vsak bolj brihten strojnik. Seveda moji kolegi o svoji lastni odgovornosti (kot to opisuje dr. Aleksander Zadel) in ne-nasilnem spreminjanju drugih ampak spreminjanju sebe (prevdsem s poglobitvijo v študij in aktivnim iskanjem nekega koristnega dela) niso hoteli niti slišati!
Da pa ne bomo tako krivičniški: dejansko so problem nezaposljivosti in družbene irelevantnosti družboslovcev zasledili tudi v držvah z vrhunskimi univerzami, kot je npr. Velika Britanija.
Če pa se še enkrat navežem na članek g. Zadela: dejansko za družboslovce obstaja tudi rešitev. Na žalost se ji pri nas približa malo ljudi, večino posrka demokratični socializem. Prvič: družboslovec mora veliko brati in imeti neko globoko stopnjo razgledanosti o svetu - povprečnega površnega lamentanja ne bo noben kupil! Sam sem se sedaj že po zaključku študija navadil, da se kljub temu da imam delo, prisilim da berem KNJIGE (o filozofiji, zgodovini, ekonomiji, političnih odnosih) in vsrkavam dodatne vidike znanja. Ker pač nočem, da bom v pogovoru z kakšnim strojnikom izpadel šarlatan, ko bi mu začel nabijati o perspektivnosti bodisi UTDja, bodisi novega socializma, bodisi upora proti grdim kapitalistom in nove revolucije :)
Drugič: družboslovci morajo imeti poleg svojega področja študija še eno področje, ki jim bo služilo kot alternativa, da se znajdejo na trgu dela, da ne bodo izpadli kot mešalci megle, ki so samo v breme proračunu. Tako nekateri vpišejo dodaten študij kemije, ekonomije, poznamo tudi ljudi ki sprejmejo nižje plačana dela v realnem sektorju, se prekvalificirajo v obrtnike, poznamo zgodbe o ljudeh ki osnujejo kmetijo. Torej da s svojim nazivom ne pričakujejo neke posebej narejene službe za njih ampak najdejo še nekaj, kjer bi lahko bili koristni. Sam sem to našel v tujih jezikih in to sedaj s pridom izkoriščam v firmi kjer sem zaposlen - kjer lahko sedaj tudi mene dobro porabijo in nisem podjetju v breme.
Hkrati sem opazil, da takšno poglabljanje tudi koristi podobi, ki jo imajo o meni številni inženirji, ki jih poznam in dejansko sedaj z inženirji dobro sodelujem in sem se znebil avre nerazgledanega FDV-jevca. Na žalost je pa res, da mi veliko ljudi reče, da sem prvi normalni FDVjevec, ki so ga spoznali. In verjetno nas je takšnih s FDVja maj kot 5%, tako da ima demokratični socializem še veliko bodočih privržencev.......
Ni komentarjev:
Objavite komentar