ponedeljek, 8. julij 2013

2160742 - meroslovna kritika članka "Nobenih novih davkov" Mateja Kovača

Ostane nam le želja, da se davčne stopnje iz predloga znižajo na za davkoplačevalce znosno raven, potem pa bi bil čas za umiritev negotovosti v zvezi z davčnim okoljem v Sloveniji in za slovenski »read my lips« nastop: za obljubo z najvišjega mesta, da se v tem mandatu davki ne bodo več zviševali.

Ko sem nekoč med študijem, še povsem neopremljen s praktičnimi znanji, šibek pa še vedno tudi v teoretični podlagi, hehe, na začetku prvega semestra v laboratoriju s kolegom prebil več ko 4 ure in nama ni in ni uspelo izmeriti nič pametnega, ker nama inštrumenti preprosto niso hoteli pokazati ničesar, sem ves poten in zmeden odšel iz laboratorija, naslednji dan pa asistenta vprašal, kaj je bilo tisto in kje je napaka, je maestro skedjuliral nov poizkus ob njegovi prisotnosti.

Izkazalo se je, da sva midva imela inštrumente oz skalo tako zelo napačno izbrano, da kazalci enostavno niso niti teoretično mogli pokazati znakov življenja. Od takrat sem vedel, da je ključno najprej imeti inštrumentarij pravilno nastavljen, da pravilno zazna pričakovano jakost signala.

Seveda sem se med potjo mimogrede, unterweg takorekoč, hehe, med "šaltanjem" skal naučil tudi tega, da obstaja tudi obraten problem, ko je signal tako zelo premočan za neko območje merilne skale, da je kazalec ves čas pribit na maksimumu in prav tako ne kaže znakov življenja niti ne ragira na regulacijo vgrajeno v shemo preizkušanja oz meritve.

Slovenija je na področju davkov na delo in prispevkov na delo in drugih davkov, ki bremenijo prebivalstvo, ki je DE FACTO pretežno iz kategorije, ki ima prihodke izključno iz dela in ko se deaktivira, prihoduje do konca svojih dni izključno iz pokojninske rente, tako zelo absurdno pretirala, da nikakršen, v normalni ekonomijah, družbah in državah uporabljan inštrumentarij oz skale za merjenje reakcij volivnega telesa tu ne more biti uporabljen, niti sploh uporaben.

Gre za zgoraj opisani problem kazalcev na merilnem inštrumentariju, ki so nenehno "zabiti" v plafon in navidezno ne kažejo znakov življenja oz ne reagirajo na spremembe na vhodu.

Nek pri nas od osamosvojitve živeči novozelandski mužikant je nekoč, na vprašanje, kaj meni o Slovencih med katerimi živi že 12 let, v kamero odvrnil, da smo zelo bizarno ljudstvo, saj nam "leva oblast" nenehno viša davke in bremena, mi pa sploh ne reagiramo, češ, v Novi Zelandiji bi takšna politična opcija bila promptno in furiozno kaznovana z neizvolitvijo, oz ob sami napovedi, da bodo komurkoli višali davke oz bremena, bi si politiki na NZ za zelo dolgo sami ukinili možnost izvolitve.

Skratka, rekel nam je, da merilni kazalec uporabljen na davčno in od agitprop umskopralnih kontaminatov preobremenjenemu prebivalstvu Slovenistana ne bi izmeril ničesar, ampak bi stal "zabit" na plafonu.

Lahko pa, da je spregledal, da pri nas gre za še en problem, da naše prebivalstvo boleha za sindromom mrtvega konja in povsem pohlevnizirano in apatično itak ni zmožno nikakršnih čustvenih odzivov na brutalno haračiranje in reketiranje, morda pa je naše prebivalstvo davčno glupo ko točak, alpa še huje, glupo kot pregovorni hrvaški Zagorec™, alpa pregovorni Bosanec™, alpa pregovorni tunguški Čukče™, alpa glupo ko bregovorni slovenski Butalec™, ki je tako glup, da sploh ne razume, kdaj ga oz, da ga politićarske gnjide in njihove tolpe brutalno zajebavajo v um na živo in brez anestezije, hehe.

Večina slovenskega prebivalstva, ker je pač tip davkozavezanca "prihodovalec izključno ali zelo pretežno iz dela", je z davki in paradavki in prispevki tako zelo absurdno in brutalno preobremenjena, da bi davke na delo morali nekaterim znižati pod 1/3 števila odstotnih točk današnjega, prispevke pa enako, da bi sploh prišli v območje, ko bi prvič uzrli kako kazalec iz maksimuma počasi zdrsne na vrednost, ki reagira na spremembe na vhodu sheme merjenca.

In ader wordz, šele, ko bi davek na prihodke iz dela bil pod 20%, davčno izvzetje pa nad cca 9 tisoč EUR za posameznike in 18 za skupaj živeče pare in ko bi prispevki bili odmerjeni zgolj do kapice v višini recimo maks švedskih 2800 EUR bruto, bi lahko pričeli eksperimentirati in meriti, kaj se bi zgodilo, če bi davke nenadoma morali povišati za 2 odstotni točki.

Spričo nevidnega efekta prilagajanja vsega abasurdni davčno-paradavčni politiki, bi šele takrat lahko doživeli prave reakcije trga in šele takrat izvedeli kolikšne so pravzaprav tržne vrednosti številnih parametrov ekonomije, ki so pod uplivom danes absurdno previsokih bremen, preprosto distortirani, oz se davkom izogibamo recimo na način plačevanja zaposlenih preko ne vem kakšnih s.p. in podobnih kolobocij, lastniki podjetij se pa visokim davkom izogibajo izumljajoč ziljon nekih pollegalnih in celo ilegalnih obvodov. Celo nekakšnih bizarnih bonov za nakupe "fasnge". Manjka samo še, da delavce pričnejo plačevati z "mercator piko".

Do takrat pa imamo opravka z absurdno situacijo, ki se dogaja globoko v coni brutalne ekspropriacije prihodka samo in izključno temu tipu zavezanca in nam v smislu merjenja razpoloženja davkoplačevalcev in volivcev in napotkov kako ravnati v davčni politiki, lahko pomeni le eno: Že od davno, davno, davno ni več fizičnega prostora za nikakršne nove davke ali višanje davkov, temveč nas čaka nujno nižanje davkov in prispevkov, ter še paradavkov in haračov raznih, najbolje, da se s tem prične takoj.

Eto, iz tega razloga jaz nenehno poudarjam, da mi nismo normalna država in je za nas neprimerno uporabljati inštrumentarij nastavljen na merilni razpon, ki funkcionira v normalnih državah in posledično pri nas niti nabor ukrepov normalnih držav ni pravi.

Mi moramo najprej postati enaki oz primerno podobni normalnim državam, moramo najprej davčna bremena na delo in druge dajatve, brez blefiranja in nategunstva spraviti v območje davčnih bremen in dajatev normalnih držav, šele potem nam bodo inštrumenti pokazali "znake življenja".

Patetično in butalsko in prevzetno in nestrokovno in samoslepilno je blefirati, da smo tudi mi normalni, če pa nismo.

Gagajoč pri tem bleferske alibi nebuloze tipa, da je "naša najvišja stopnja tam nekje na povprečju EU", ko pa vemo, da mi imamo 80% ljudi, ki prejemajo dohodke, ki so na nam skupnem tržišču EU, spričo bolj civiliziranih in realnih davčnih izvzetij, povsem neobdavčeni, torej so na nuli davka, mi jih pa že obdavčujemo z maksimalno stopnjo na zgornjem delu tega razpona in z zelo visoko in ćže absurdno previsoko stopnjo na spodnjem delu razpona.

Ker ni pomembna samo in zgolj stopnja, temveč tudi davčno izvzetje za posameznike in pare. Slednjega mi btw, sploh nimamo, ...v situaciji ko smo nedavno izgubili preko 100 tisoč delovnih mest, pomeni to družinske katastrofe. In neokapičenost obveznih kontribucij, ki dodatno devastira neto cifro zaposlenih in od dela živečih. In podjetij tudi!

Naši lopovski političarski pizdeki in njihovi jataki, janjičarji oz kvizlingi iz vrst t.i. "strokovne javnosti" "leve" provinience pretežno, pa blefirajo naprej, glumeč, da kobajagi ne vidijo, da nismo niti od blizu podobni Nemčiji, Švedski, Švici, Avstriji, ki prav tako imajo "socialno državo", ki sicer producira po mojem mnenju absurdno visoke najvišje stopnje, so pa civilizirano poskrbeli in za davčno izvzetje, torej vstopni prag in za druge prage, zlasti najvišjega, pa po najvišji stopnji obdavčujejo zares relativno visoke prihodke. In to sve prihodke in ne le one iz dela, kar je krucialno v smislu davčne nediskriminacije.

Po drugi strani so davki na dobiček podjetij in DDV veliko bolj normalni in normalnemu svetu podobni. In vendarle se v tej državi že 23 let (na 45 padlage) nenehno sliši en sam stavek: "Razbremenimo gospodarstvo", ki, ko se potrudimo se zavedati čigavo je to slavno "gospodarstvo, ki se ga nenehno razbremenjuje" in kdo v resnici ima benefit o tega, ki se ga vidi v zneskih dislociranih na kajmane in virđin ajlandz, postane "Razbremenimo rdeče tajkune, rdečo tolpo in druge velike in drobne benefitorje reketo-rentarstva, ki so si prigrabili rolo lastnikov državnih kolhozov, ki skupaj z rdečetajkunskimi predstavljajo 90% gospodarstva". "Razbremenimo jih, da si pridobijo še več prostora za kamufliranje njihove nesposobnosti in lopovluka".

Nisem še slišal niti enega tujega investitorja, da se bi puntal proti kateremukoli davku, ali govoril, da so davki na dobiček oz prihodke podjetij moteče previsoki, saj niso in so v primerjavi z večino držav še kar ugodni. So pa previsoka bremena povezana z delom, ki potem skupaj z drugimi davki producirajo neatraktivnost Slovenije. OZ producirajo paradoks vprašanja "od katerega točno metka je umrl človek ustreljen z dvajsetimi metki iz avtomata?" Naši državnokapitalistični in tajkunskotolparski lobiji seveda nenehno skušjo prepričevati javnost, da ej venomer usdone metek "davka na dobiček", davek na delo in neokapičeni priospevki so pa kobajagi mila majka in božja zdravilna mast od metkov. Yeahh, right! Gre torej za to, da za fritzlovo hči, ki je zaprta v kleti nihče ne lobira, medtem ko tovariš Fritzl v vapkem bufetu plačuje rudne in si dela imiđ, da ej fini gospod in "uspešnež". Za "gocpodarcvo™" lobirajo vsi, za zaposlene reveže pa pač nihče, čeprav bi "gocpodarcvo" razbremenilo bistveno bolj z uvedno kapice in znižanjem davka na delo. Razumi kdor more! Fritzlostan, jebiga"

Da se razumemo, lepo bi bilo, da bi nas tudi vobče srečala pamet in bi javno porabo oz proračun tako zelo znižali, da bi zmogli za tuje investitorje kreirati atraktivno nižanje tudi sicer neproblematilčnih korporativnih davkov, ma ni korektno nenehno gagati kako je treba "gocpodarcvo razbremeniti", in to očitno v škodo zaposlenih, pri tem pa dajatve-prispevke-rekete in davke na delo, ki so edini pravi zaresni problem celo višati.

Pregovorno "gocpodarcvo" se da razbrementi tudi tako, da se najprej uvede kapico na prispevke in na delo uvede ločen, samostoječ, svoj, iz dohodnine izločen cedularni flat davek v višini, ki je recimo pogumnih, revolucionarnih, atraktivnih 12% ali celo 10%. Da pritegnemo delovna mesta v Slovenijo in to načrtno za najdražja delovna mesta, za najvišje plače.

Kdaj se bo v tej deželi, enkrat za sprememo, slišalo: "Razbremenimo prihodovalce iz dela" in "Razbremenimo gospodarstvo previsokih dajatev povezanih z delom"? Vprašanji sta seveda zgolj retoričn.

Link

Ni komentarjev: