Pri nas imamo politike, ki so vsi naci in vsi socialisti, vendar seveda zgolj selektivno, socialisti so v aspektu maksimalnega molzenja denarja v skupnoskledo, od tam pa monopolno delijo maziljenim, posvečenim, povezanim, lojalnim, skratka NjihovimSvojim.
Nerodno je, ker pri tem ropajo ves tisti del nacije, ki ustvarja s svojim delom in svojim kapitalom vse dobrine in keš.
A v tej zadevi oz aspektu Oni niso socialisti, temveč hajduki, mafija, lopovi, fašisti, zato njih to ropanje, zlasti tistega dela nacije, ki ga Oni imenujejo "bogati prešiči med delouci", seveda niti malo ne gane. Oni menijo, da teh ni škoda ropati, diskriminirati in zlorabljati, saj so po njihovem te ljudje na svetu samo zato, da se jih zlorablja in posiljuje. Oni jih satanizirajo in jih imajo za ultimativno zlo.
Rekoč vse to, opozorim, da moje poante nisi precizno zapopadel, ker jaz sem hotel reči, da nekdo, ki si je zadal poslanstvo, da gaga o "bolj pravičnem prerazdeljevanju", mora večno ostati izven tekmovalne politike, mora ostati v domeni civilnodružbenih socialistov in ne politično organiziranih takmićarskih profi socialistov, zlasti ne poklicnih socialistov.
V tem smislu ni nikakršno usegliharjenje reči, da izmed vseh do sedaj videnih politikov, ki so tekmovali za oblast v SLO, nismo videli nič drugega mimo socialistov, ki gagajo o prerazdeljevanju. To pomeni, da je moje sporočilo da ne toti "levi" in ne toti "desni" v Sloveniji ne bi smeli biti nikjer blizu oblasti.
Da ne bo pomote, jaz t.i. "aktivistično socialnost" priznam za žlahtno in nemaliciozno le v formi civilnodružbenega aktivizma, brez ambicij po oblasti in tekmi za oblast. To vsak človek lahko izživi na tisoče nemalicioznih načinov, kdor pa hoče sebi organizirati ekstremne oblike egalitarizma, naj si organizira svoj privat kibuc in svojo uravnilovko izvaja na sebi in na sebi podobnim, ki vsi skupaj v kibuc gredo prostovoljno.
Pri tem ta moja definicija velja enako za vse o skupnoskledi rado gagajoče v SLO, pa če so si nadeli takšno ali drugačno ime.
Kdo pa v tem mojem vrednostnem sistemu potem sploh sme v tekmovalno politiko, kdo sme na oblast?
Najhitreje povedano: nefašisti, nekomunisti, nesocialisti, neskupnoskledarji, skratka, vsi tisti, čigar doktrina je zavzemanje za fer družbeni deal, brez komunističnih reketov, hajdučije, nezasluženih rent in kraje denarja državljanom na ziljon načinov, ponavadi v imenu te ali one vrste ekscesno ekstenzivnega patološkega ekspropriativnega hajduškega prerazdeljevanja, kobajagi prerazdeljevanja v imenu višjih smotrov. Ponavadi gre za t.i. desnosredinske liberale, a jebeš imena, važna je vsebina oz politpraksa.
Socialist, ki ni ostal delovati v mejah sfere civilnodružbenega zavzemanja oz aktivizma za fer družbene odnose, kar pomeni predvsem fer plačevanje odvisno zaposlenih (pozor, fer neto plačevanja, kar podrazumeva socialistov aktivizem in do delodajalca in do države-davkojemalca) in fer civiliziran odnos do šibkih in pomoči potrebnih, socialist, ki tekmuje za oblast ni iskren in pristen socialist, temveč je slabo zakrinkan lopov v zasedi, ki čaka priložnost, da po osvojitvi oblasti zlorabi državne atribute, da ljudem vrši ekspropriacijo prihodka v imenu njegove sprijene ideologije nasilne uravnilovke v enaki bedi, ki jo tak "socialist" vsili seveda zgolj delovnemu plebsu, za merilo mu je pa njegov distortiran in moten lopovski um..
Socialist, ki nima mere, katera njega aktvizem ohranja v mejah civiliziranosti in fer plačevanja za delo, ni socialist, temveč talibaniziran komunajzerfašist z zločinsko agendo. In mi imamo predvsem slednje, ker so pri nas te spake in predvsem te prakse že 70 let na oblasti, a ne bi smele biti niti dneva. V normalnih deželah takšni nikdar niso videli niti parlamenta, kaj šele, da bi bili na oblasti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar