Veseloigra "Murglbaba in njegovih 30 tisoč razbojnikov"
Odpadnik iz Laškega je v času prve inkarnacije komunajzerizma v Kranjcef in prehoda v inkarnacijo drugo bil nižjepozicioniran roftarski član nomenklature in kasneje tudi občinski kompartijski aparatčik, klasičnega tipa, tak, ki si recimo ni znal zavezati kravato.
Potem se je po milosti glavne prelatura iz Murgelj v akciji "rapidnega strateškega ustvarjanja sloja kompartiji lojalnih domačih premožnenežev", " da kseno-pizdeki ne bi slučajno kompartiji iz rok izbili moč kapitala", kar je bojda bilo začrtano že na off-mainstream sesijah na tajnih sestankih v Poljčah, najprej prelevil v zelo premožnega, nato pa naglo v bizarno bogatega in končno v klasičnega komunajzer klepto-tajkuna za katere je značilno, da na koncu z eno samo, morda največ par transakcijami, ki si v formi rafala sledijo v zelo kratkem času, premoženje naraste do epskih razsežnosti.
Vse to, po njihovem lastnem prepričanju, "zakonito", da se razumemo. Model je bil posvečen in znan in vsi so delali po enakem kopitu.
Videti je celo bilo, da so vse notarje poslali na isti trening, da tovrstne operacije na liniji vektorja "leva roka desni žep" opravijo na standardiziran način, kakor so si tovariši zamislili v sebi, oz. svoji zlodejski klepto zamisli na kožo napisani zakonodaji.
Ki jo je potem Bajuk nekoliko sjebal, ko je prodajo podjetja brez davka modificiral tak, da se je prešlo od prerekvizita triletnega lastništva na dvajsetletnega.
In s tem, spričo latentne neznane nevarnosti potencialnih drugih tovrstnih ukrepov, preplašil zamudnike slovenske komunajzer-klepto zgodbe, pa so bineki, šroteki in podobni tretjerazreni kompartijski veseljaki, ki so spričo svojega relativno marginalnega položaja v nomenklaturi, alpa preprosto prevelikih apetitof, v paniki hiteli kapitalizirati v poldrugem deseteletju poprej zacahnano in po raznih parkiriščih poskrito.
Prvorazredni, posvečeni, maziljeni kapitalni osebki nomenklature so svoje fevde uredili desetletje prej, ko je kompartijska oblast bila v polni moči, zgodba o "pošteni prihvatizaciji" pa še na zunaj čisto nesumljiva.
Aparatčik-odpadnik iz Laškega, bi bil, tak kot vseh preostalih cca 30 tisoč razbojnikov Murgl-Babe, neopazno dokončal svoje zlodejske klepto namene in si pri tem celo priigral avreolo narodnega tribuna ter si pridobil status Našega, takorekoč zaželenega domaćega fevdalca, s financiranjem utrjevanja večne oblasti kompartije pa celo simpatije tovarišije, če ne bi storil usodno napako, ko je med svojim predatorsko-kleptoidnim hlastanjem in lomastenjem, bil pograbil kos premoženjskega plena, ki si ga je zacahnal maziljenec tovariša Njega, vrhovnega duhovna murgljske prelature.
In potem je modrooki maziljenec Murgl zagnal vik in krik zaradi igrače, ki so mu jo bili spizdili pred njega lepimi in novinarki Dela "neodoljivimi" okami. Na opomin, da jih bo zatožil vrhovnemu duhovnu, so mu bojda zabrusili neki tacega "Tiho bodi branjevka dotepena, vesel bodi, da smo ti pustili, to kar smo ti, boli nas kurac zate in tvojega palčka iz Murgel, konec je teh časov, da ti je jasno, pizdek nagravžni fritolezni...". Sort of, pač neki tacega.
Vse do tega kompeling iventa je na tribunah rokometne dvorane laških rokohitrecef bilo videti vse idilično. Tovariš On je hodil na tekme in tam sedel na Glavnem Sedežu, levo in desno od njega drugi visokopozicionirani duhovni glavne prelature in vazali s celjskega, mariborskega in laškega konca, tik ob tovarišu Njemu, v neposredni bližini teh treh-štirih glavnih bogov pa se je vedno našel še kakšen izmed visoko-pozicioniranih članov Falange 21 iz cele Slovenije. To so oni, ki se zavedajo kaj pomeni "blizu modrih ok, blizu Njegovega srca", pa kot zblojene kure blodijo po Sloveniji sledeč vsem pasjim procesijam, ki se jih udeleži tovariš On.
Onega usodnega dne, neposredno potem, ko je laški odpadnik bil nesramno in neavtorizirano jezikal, je Tovariš On kakor vedno prišel na tekmo in se napotil na glavni Glavni sedež dvorane, rezerviran za poglavarja.
Ko je bil šel mimo odpadnika iz Laškega se je za trenutek ustavil, izgovoril nekaj ostrih besedic, na katere se je odpadnik odzval z nekšnim tovarišu Njemu očitno žaljivim in po Njega kriterijih skrajno nesramnim jezikanjem in potem se je zgodilo. Tovariš On je pljunil v smeri odpadnika.
V vsetu volkov, bullmastifov in pesekof vobče se markiranje izvaja tak da se beštija poščije na markirno točko s katero označuje svoje, vogal, dildo, nejmit...
V svetu originalnih mafijskih organizacij taljanske provinijence recimo, ni več v modi kri v postelji, ki se cedi z odsekane konjske glave v stilu "Botra". Jok! Namesto tega bojda svojim obsojencem najprej pošljejo opomin, tak da jih zvečer v postelji, ko odgrnejo pokrivalo dočaka neizstreljen metek. Nato sledi eksekucija bolj v stilu "Ne zaljubi se, ko si že mrtev". To je poseben hudomušen humor mafije, seveda.
V svetu slovenske mafije oz. kompartijske mantre "zločina in kazni", opravijo markiranje tak, da jezen duhoven bodisi fizično pljune v smeri obsojenca/odpisanca/izobčenca, če je le prilika za fizični kontakt, bodisi se ta obred konča pri teatralnem obrednem pljunku nekje v sobanah, v katerih stolujejo vrhovni duhovni oz. vrhuška Bratstva in Organizacije vobče.
Vsi posvečeni so vedeli, da je tovariš On s tem markiral odpadnika iz Laškega in hkrati izdal komando, da se lov lahko prične. Kako ekspresno se je godilo potem, smo pričali vsi. V nenavadno kratkem času je odpadnik iz Laškega bil ostal brez vsega do česar je glavna prelatura in njene falange treniranih in lojalnih praetorijancev, strateško razporejene po perimetru, imela dostop oz. vedela za obstoj premoženja.
Nenadoma je vse, kar je v vseh preostalih 30 tisoč primerih zakonito, postalo v primeru laškega izbčenca zgolj še "zakonito".
V deželi srečnih ljudi na sončni strani Velikega kamnja se na žalost nihče ne ukvaja s tem kako povzročiti še več tovrstnih obračunov, ma teoretično je možno sklepati, da je edini način, da se ljucvo s sončne strani kamnja po enakem kalupu losa vseh komunajzer klepto beštij, da se nekako trigerira intramafijska vojna, v kateri bi veliki duhoven iz Murgelj postopoma pljunil na vseh 30 tisoč lopovov, ki statistično pokrivajo 99% vsega ukradenega premoženja in vse tekoče kraje denarja iz državne davkoplačevalske blagajne.
To je seveda zgolj teoretični model in ni realno pričakovati, da bi vrhovni duhoven imel toliko sline, da bi pljunil 30 taužentkrat, pa še, kdo bo, navkljub novi dvorani in štadionu, organiziral 30 taužent tekem, a ljucvo si navkljub temu te sanje privošči pa si tovrstne pravljice pripoveduje ob tabornem ognju, ali ob topli peči tekom dolgih zimskih dni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar