Butalci se ne zavedajo, da Janko misli smrtno resno in da ima vse možnosti, da svojo grožnjo tudi uresniči.
Ne bo pomagalo nobeno diskreditiranje in omalovaževanje, nobeno histerično zatrjevanje, da je z "Jankovičevo kariero na državni ravni konec". Taki psevdoargumenti služijo kvečjemu zato, da poskušamo presrani desničarji z njimi hrabriti en drugega.
Nekje globoko znotraj pa se zavedamo, da nas je Janko lanskega decembra ujel s spuščenimi hlačami in da je prekleto malo manjkalo, da ni prišel na oblast.
Zmaga lanskega decembra ni bila naključje. Pokazala je, kako diha butalsko volilno telo in česa si v resnici želi. Janša se je tokrat mimo Jankoviča izmuznil na premierski stolček samo zato, ker vladajo v Evropi izredne razmere in ker je imel več sreče kot pameti (na nek način podobno kot je Juščenko leta 2005 prišel na oblast v Ukrajini mimo Janukoviča).
Slovenija se s tokratno, sicer zelo zelo medlo zmago desnice še zdaleč ni rešila, še zdaleč ni opravila nobenega omembe vrednega preloma v mentaliteti, še vedno niha med nebom in zemljo. Ob prvih neuspehih in zamujenih priložnostih nove vlade bodo začela postajati vse glasnejša tudi rjovenja, da Janša ni "resnični" zmagovalec volitev, da nima legitimnosti, itd... In Janko bo zraven, čakal svojo priliko.
Janša ima pravzaprav IZREDNO malo časa. Nevarnost Jankoviča še zdaleč ni minila. Samo umaknil se je v svojo trdnjavo, kjer si liže rane in se pripravlja na nov naskok. In ranjena zver je najhujša.
Underestimate him at your own perril.
Ni komentarjev:
Objavite komentar