[simnovec]
Varčevati je treba takrat, ko ti gre dobro in privarčevano potrošiti, ko pridejo slabi časi.
Sinekure v javni upravi, kraja iz proračuna, butasti projekti tipa pobiranja davkov na cestninskih postajah in podobno, je tip potrošnje, ki je vedno nezaželena.
PS
V teh recentnih par letih sem se naposlušal misinterpretativne zlorabe narodnih pregovorov, kakor tudi makroekonomskih modrosti. Najlepša mi je tista, ko tovariš Mencinger in drugi mencingerijanci gagajo, češ, v krizi je treba potrošnjo vzpodbuditi. Ja papki, ja, sam katero potrošnjo se sme vzpodbujati. Prav gotovi ne te , ki bi jo vi. Ne te balastne. V krizi je treba slovenskim prihodovalcem iz dela in dobrim podjetjem, dati možnost in motivacijo, da več trošijo. In ne državi in javnemu sektorju in muram in podobnim zavoženim državnim n paradržavnim projektom.
Zaposlenim to daš na primer tako, da tudi njim na njihove prihodke iz dela končno daruješ flat davek, katerega stopnja je južno od markerja 20%, ter jim hkrati končno okapičiš socialne rekete. Da jim v žepu ostane več, da lahko več trošijo, ker njihova potrošnja je zaželena.
Dobrim podjetjem pa na več načinov dati otipljive vzpodbude za investiranje in širitev dejavnosti.
PPS
Ko v podjetju med ekonomsko recesijo kdo pride s predlogom, da bi "potrošnjo povišali", hehe, to prav gotovo ne bo sprejeto s strani lastnika, če gre za zamenjavo foteljev direktorjev z novejšimi in bolj udobnimi. Povečanje variabilnih stroškov, ki so posledica višanja prodaje, pa bo sprejeto. Kakor tudi razvojni stroški, ki bodo rezultirali v povečanju plasmaja v doglednem času. Javni sektor je povečini tip stroška, ki pade v kategorijo onih foteljev. Zlasti sinekurni del je ves takšen. Tako simpl je to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar