Vedno znova trčimo ob neodpravljeni kumunajzerizem oz kontinuiteto načela in doktrine nasilne totaluravnilovke delovnega plebsa v enaki bedi.
Kot vidimo, tudi kobajagična Desnica™ pušča kumunajzerizem v sistemu in se namesto z odpravo, raje ukvarja s čiščenjem slepe ulice v katero so nas zapeljali tovariši, namesto da iz nje izstopi, se odpravi na glavno cesto in državo po njej popelje v pravo smer.
Prava smer je pa seveda, da se uvede pravo obvezno in prostovoljno zavarovanje za primer nezaposlenosti, s pravim sistemom premij, katere višina je odvisna od količine akumuliranih vplačil in s pragom minimalnega števila mesecev vplačevanja za pričetek črpanja, ter s pravili za število mesecev izplačevanja glede na dogovorjeni nivo izplačila.
Kaj hočem reči? Reči hočem, da mora ta premija postati nekaj, kar ni miloščina, o kateri bo minister potem tak govoril, kot govori zdaj, temveč bo to nekaj kar zaposlenemu, ki ostane brez dela pripada, ker je njegovo, ker je kontribuiral vse to, kar se mu potem izplačuje.
Tudi odnos zaposlenega do te akumulacije bo drugačen, saj se bo zavedal, da je njemu v interesu čimprej dobiti delo, da neha nažirati to svojo zlato rezervo, ki mu utegne veliko bolj priti prav kasneje, ko bo še starejši. Danes ta "rezerva" ni njegova in mu jo arogantno prikazujejo za milost države. Temu primerno pa tudi nezaposleni imajo jebivetrski odnos do vsega skupaj.
Zlasti, če bi vsakomur, ki ni niti dneva bil brezposlen med celo kariero, vsa akumulirana in neizkoriščena sredstva vrnili z obrestmi, minus manipulativni stroški, bi vsak zelo pazil, da s temi sredstvi ravna skrajno odgovorno, varčno in racionalno. Kar bi bilo fer in normalno, saj so njegova. Lahko pa tudi tak kot pri drugih zavarovanjih, recimo življenjskih. Kjer bi konec kariere obravnavali podobno kot "doživetje" brez vmesnega škodnega primera ali pač s kalkulacijo in odštevanjem škodnih primerov, ki so se vmes zgodili.
Dokler bomo v imenu kontinuitete komunističnih doktrinarnih prvin in vseprisotne nasilne uravnilovke živeli v kategorijah kot so "nadomestilo za brezposelnost" po sedanjem boljševiškem konceptu, bo vse skupaj za zaposlene žaljivo, s stalnim poslušanjem obtožb in prigovarjanj s strani oblastnih garnitur, za državo bo pa vse skupaj figuriralo kot strošek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar