Tragičnost t.i. "slovenskega garda" je v tem, da celo najbolj obetavni politiki, ki jih premoremo, med te štejem recimo Šušteršiča, ko pridejo na pozicijo, razkrijejo, da niti oni ne doumejo dovolj daleč kako zelo napačne in zavožene so, med drugim, naslednje zadeve v Sloveniji:
- davčni sistem, točneje, obdavčitev dela.
- sistem obveznih prispevkov, točneje, odsotnost kapice.
- manipuliranje in suspenz in obstrukcija prostega trga, na sto načinov, predvsem pa za t.i. "mizo socialnih partnerjev", ki je pri nas ideološko zlorabljena in je, tako kot vse drugo, distortirana in ultra škodljiva, čeprav je, bojda, bila koncipirana po vzorih iz demokratičnega Zapada. Inicialno kot osnova že, ma je potem bila v iber zmaličena, da se "ohranijo tekovine" komunistične sjebolucije.
- rigiden in zavožen šolski sistem, ki se, za razliko od češkega in slovaškega, recimo, noče prilagoditi potrebam gospodarstva. Za primer, ko sta dva velika avto koncerna vstopala na Slovaško, en nemški in en korejski, so se srednje šole in univerze sestale s koncernoma in v učne načrte instantno prenesle, ne le potrebne kurikulume za to industrijo, temveč celo v učni proces neposredno vključile trening vsebine teh tovarn, sprva s predavatelji iz tovarn, kasneje pa so se tudi pedagogi s šol nenehno sprotno usposabljali v centrih teh koncernov po sistemu "train the trainer".
- ipd., itd.
Vtis imam, da pri nas veliko ljudi gaga o napačnosti davka na delo, o napačnosti odsotnosti kapice, o problemu rigidnega šolstva in o napačnosti vseh zločinov proti prostotržnosti, ko pa zasedejo fotelj v javnem ofisu, pričnejo v vesolje oddajati sporočilo "Jahhh, no, ...kako, da kažem, ....to je res narobe, ni pa toliko narobe, da bi morali nujno ekspresno kaj menjati, bo moglo malo počakati...".
Rezultat je, da tovrstne korporacije a la Mercedes, BMW, KIA, vržejo v svoj kranć-mašin vse prej izlistane parametre in jim vun pade vedno isti, za njih same presenetljivi sicer rezultat - Slovenija je najneugodnejše okolje, najbolj insuficientno z vsemi potrebnimi resursi in prerekviziti, povrhu je pa še rigidno kot granit. Imajo sicer zelo nizek davek na dobiček, ni pa najnižji v EU, predvsem pa to itak znamo rešiti s transfernimi cenami, hehe.
In se nadaljuje naša agonija, delamo vse na enak način že 22@45, pričakujemo pa naivno, da bo pa rezultat drugačen. Kako, jebenti, kako bo drugačen? Temeljem česa, bogjihnimarad?
Še dobro, da večina tujcev, razen južnih bratov, ne premore dovolj senzibilnosti, da bi, vandrajoč po labirintu našega Absurdistana, natrapali še na pravo zlato žilo znotraj hepeninga "I feel Slovenia", če bi, bi hitro začutili še našo pristno, plemensko, susak-stajl, latentno, gospodarsko ksenofobijo. In to bi bil šele "game over".
Nekdanji dolgoletni francoski direktor Revoza je oni dan v intervjuju Delu izlil vso bridkost in žolč tega spoznanja. Pri čemer gre za človeka, ki se je vmes zaljubil v našo deželo. Rekel je, da živi na treh koncih, v Franciji, USA in Sloveniji. V Sloveniji prebije cca 6 mesecev letno. Ales klar?
Navkljub tej brezrezervni ljubezni do naše dežele in "našega človeka", oz. Ravno zato, hehe, nam je v fris sesul fse naše butalizme in primitivizme in zagovedanosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar