[janov]
>Po do zdaj znanem sindikalističnem besednjaku so podjetniki ljudje, ki predvsem izkoriščajo delavce...
Po agitropovskem nareku so vsi kapitalisti boržuji in s tem "sovražniki delovnega ljudstva". Na žalost rep tega komunističnega zmaja še vedno udarja po Sloveniji. Ker je vse silovitejši, se morda nadejamo, da so to zadnje sile predno se bo zver "stegnila".
Ker se je v sedemdesetih socialistična proizvodnja skrčila je partijska oblast reševala drobno proizvodnjo s privatniki. V trdem režimu je kljub poprejšnjim celo likvidatorskim stigmam podjetništvo zaživelo. Niso ga rušili niti sindikati, niti SZDL, niti Partija.
Sedaj pa ponovno agitropovski napad na podjetništvo, kot v revoluciji. Sindikati so privatizacijsko fazo, v kateri se je odločalo o lastništvu "proizvajalnih sredstev", zamudili desetletje in pol in sami naklepno omogočili tajkunizacijo. Tajkunizacijo so omogočili tudi s stavkami proti denacionalizaciji v letu 1993 in 1994. V kolikor jih Bavčarji in Beblerji ne bi prepričali, da jim bodo denacionalizacijski upravičenci pobrali vso družbeno lastnino in oni bodo ostali brez nje. Kljub temu se je to zgodilo, vendar zamujena faza ko bi se v privatizaciji pošteno s stvarno odvzetim premoženjem popravilo krivice povzročene v revoluciji. S tem bi bile krivice v večji meri popravljene. Bistvene dobrobiti te predčasne ali sočasne poprave krivic v splošni blaginji, pa bi bila vspostvaitev POŠTENE KONKURENCE. Ker so se tajkunizatorji bali prav te, so jo izključili. In sindikati so z dosego tega podtaknjenega namena uničili strukturo podjetnikov, ki bi delavcem dajala delo. Delavci bi tako iskali svojo mezdo v več manjših vitkejših in s tem prilagodljivejših podjetjih, vendar so v tistem času izbrali "ekonomsko učinkovit kapital" strupeno skoncentriran v rokah tajkunov.
S strupeno koncentracijo kapitala, ali naklepno kardeljansko "distribucijo kapitala" je bila onemogočena vsaka poštena KONKURENCA. Sindikati so prikimavali "strokovnjakom", ki so z izničenjem certifikatov odvzeli kapitalsko moč. Ploskanje ukrepom v preteklosti je pripeljalo, do sedanje zblaznelosti. Vendar "levi" sindikati v vsem času sploh niso poštekali, da ekstremno služijo kapitalu in menendžerjem, ki pa so povsod po svetu "desni" in resnično ne levim delavcem.
Izbira je bila sicer po nareku, vendar se je sindikat odločil katero pot pelje. ali ob lahko ostali v socialističnih mastodontih podjetij, bi konk jim li svoj namen poštene s premodelavsko In za kamuflažo "da se borijo za delavce" se oprijemajo starih agitropovskih vzorcev.
Tako izkoriščanje delavcev, bi (vele)kapitalistom (vele)tovarnarjem, to je tistim ki so jih udbovsko knojevski eskadroni smrti zamenjali prav pod pretvezo izkoriščanja, pomenilo da niso časni in ugledni ljudje.
Udbovsko kleptomanska tovarišija, vključno z nenimi genetskimi dediči, pa tako ali tako nikdar ni poskrbela da bi bili oni časni in ugledni ljudje.
Briljantno janov. Briljantno. Evo: *****
PS
Dodatke k perfekciji: Semoljićanski eskadroni (Beri "sindikati") so si prizadevali za kontinuiteto državnega kapitalizma, s koncentracijo velekapitala, ki si jo zelo lepo prepoznal in elaboriral. Njim je, roko na srce najljubše, če so vsa podjetaj državna, ma ker je murgljska prelatura, kateri so oni in lojalni in submisivni, imela VelikiNačrt™, da hitro ustvari SlojDomaćihKompartijiLojalnihPremožnežev™, ki bodo tako kompartijo kakor tudi semljičance ščitili pred kseno sovragom, so zavestno, spontano in zdušno podprli nastanek hibridnega državno-tajkunskega kapitalizma, s predpostavko seveda, da morjao vsi tajkuni biti posvečeni maziljenci in člani kompartijskega bracva, skratka, rdeči morajo biti, pa murgljsko prelaturo morjao ubogati. Šlo je za preslikavo nekdanje kompartijske nomenklature v novo hibridno strukturo sestavljeno iz nomenklaturnikov politikov in sindikalistov ter nomenklaturnikov velekapitalistov na zadatku.
A jebiga, zgodilo se jim je to, kar si opisal, podcenili so številne stranpoti takega nenaravnega koitusa, kot so nesposobnost maziljenih, kot so stranpoti trga, na katerem ni prostotržnosti, poštene konkurence in tekme , skratka, znova so se ujeli v isto mrežo, v katero so padli leta 1945. Podjetja crkujejo, država razpada po šivih, družba moralno in na vse druge načine gnije, lopvluk rula.
PPS
mejk nou mistejk, to se nikdar ne bo razrešilo mirno. Da bi take vrste ortokumunajzare odstranil od rentarske sise, se mora zgoditi čaušeskizacija. In dokelr slovenski "čaušesku" ne konča svojega bestialnega življenja in mu na silo odvzemejo moč, tu ne bo nikoli nič drugače. Amen. In to ne bo stvar "med intelektualci". To bo stvar med množicam in beštijo. In pri tem seveda ne mislim da semuljićansko drhal. Neka druga množica, ki jo zdaj nikjer ni videti na horizontu, bo to storila. Spontano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar