[oQI23IDCN0948R]
Dvakrat smo imeli priloznost, da opravimo s komunizmom, med drugo svetovno vojno in po osamosvojitvi, in obakrat spregledali nujnost tega dejanja.
Na radijskih poročilih so rekli, da so si v Siriji tako uporniki, kot tudi vladajoči režim (itak!) umazali roke z zločini. Z uboji in mučenjem nasprotnikov.
Komur koli se že odločiš pomagati, pomagaš le nekemu zatiralcu svobode in ne kakemu osvoboditelju.
Na tak način je slovenski komunizem premagal nacizem. Hvali se, da je opravil z nacizmom, potem pa ga je sam nadomestil z lastnim terorjem nad lastnimi državljani. S tem, seveda, da je pod nacizmom obstajal protinacizem, zdaj pa, če rečeš da si antikomunist, te debelo pogledajo, češ, saj komunizma ni več. Meni se pa zdi, da antikomunizma ni več, a ni to čudno.
Potem te tisti, ki trdijo da komunizma (komunistov) ni več, tebe, ki se imaš za antikomunista, proglasijo za nacista in fašista. Kot vidimo, nacisti in fašisti torej še obstajajo, le komunistov ni več. Kdo je potem koga premagal?!
Resnica je dosti bolj preprosta: komunisti spadajo v isti koš z nacisti in fašisti, kar je hotela EU opozoriti z resolucijo o izenačitvi teh treh diktatur, z namenom, da jih tisti, ki tega ne razlikujejo, lahko ločijo od demokracije in demokratičnih ureditev. A so tisti, ki sebi ponavljajo, da jih ni več, odločili, da se s podpisom ne bodo pridružili omenjeni resoluciji. S tem so vzeli v zaščito komunizem, fašizem in nacizem, kar je po svoje pravilno, saj so vsi trije sistemi enako ostudni normalnemu človeku.
Normalnemu človeku je vsaka dogma ostudna, ne glede na to kaj trdi. Tudi če na prvi pogled dogme govorijo različne stvari, govorijo eno in isto: prezirajo človeka. Pravijo mu, da ni dovolj dober. Delajo ga krivega, ker je samo to, kar je. Ker se ne žrtvuje dovolj, je kriv.
Komunizem predpisuje enakost in solidarnost in pri tem uvaja prisilo: moraš dajati skupnosti, tudi ko zase nimaš. Če nimaš, ti odrežejo z živega telesa, ker sicer komunizem ne funkcionira.
Nacizem in fašizem trdita, da obstajajo ljudje, ki so manjvredni in zajedajo one, ki so večvredni. Zato jih je treba pobiti in jim vse vzeti, da lahko večvredni dobijo tisto, kar jim pripada. Ta socialistični del je enak vsem trem sistemom in je fizično pobijanje nacionalnega oz. razrednega sovražnika v vseh treh sistemih enak. Na tem dela cel kup državnih uradnikov, ovaduhov, mučiteljev, rabljev, piscev zakonov, filozofov, ki dogmo dopolnjujejo in jo spravijo skozi parlament, da velja tudi v demokraciji. Razlika med vsemi tremi sistemi, za katero mislim, da je bistvena, je, da fašizem in nacizem aktivira sovraštvo navzven, torej do drugih, medtem ko komunizem kaže močne znake samosovraženja, torej sovraštva do sebe in dvomov vase.
Zato imata nacizem in fašizem svoj odgovor v antinacizmu in antifašizmu, komunizem pa ne pozna antikomunizma, saj je v desetletjih prevzgojil (indoktriniral) ljudi do te mere, da so prepričani, da gre pri komunizmu za človekoljuben sistem, da pa so sami krivi, če niso sposobni podrediti svoje človeške sebičnosti v dobro skupnosti. Od tod parole: pređimo sa reči na dela, pometimo najprej pred svojim pragom, komunizma ni več, a se je komu slabo godilo v socializmu?
In podobno.
Namen teh parol je vsaditi dvom v lastno misel. Janković denimo prav nič ne dvomi v to, da je dober gospodar. Številke ga v nasprotno ne bodo prepričale, saj je dogma nad številkami: on dela za skupno dobro! On se žrtvuje za druge. Drobtinice, ki mu padajo pred noge in jih je odnesel na Ciper, so le majhna odškodnina za njegovo veliko žrtev. Enako razmišljajo tudi Stanovnik, kučan, Potrč, Čiškul... in cela rešta komunistov, ki jih baje sploh ni, saj ni več ne komunizma ne komunistov. Tudi NLB ni več, ker jo je zjebal nekdo, ki ga ni več, in sicer tako, da je vzel denar, ki ga zdaj ni. Zato tudi nima smisla, da bi dolgove vračal, saj mi njim dolgujemo in ne oni nam. Mi smo samo pizde nehvaležne, ki ne razumemo veličine njihovega žrtvovanja za skupnost.
Zanimivo pa je to, da Slovenec, utrujen od komunizma in komunistične dogme, rad presedla na eno drugo dogmo in misli, da mu bo ta druga dogma pomagala razrešiti njegov globoki filozofski nesporazum, ki ga ražira v obliki dvoma že vso večnost. Govorim o dogmi RKC.
Ta, čisto na kratko, pravi, da je popolna samo smrt. Vse drugo je nepopolno. Vse verovanje je usmerjeno k smrti, k ločitvi duše od telesa, k poti nazaj k Bogu. Da ne bi kdo od vernikov slučajno pomislil, da je pravzaprav dosti enostavneje in bolje, če Oče dvigne svojo leno rit in pride sam iz Nebes sem urejati svoje neurejeno, do bôga zanemarjeno in od Njega zapuščeno Stvarstvo! Potem pa tu ostane z nami, da si povemo svoje zgodbe - On nam in mi njemu - in nam pomaga razumeti, kako si je tole zamislil. Da se sami ne matramo in se (ga) ne bojimo.
Inštitucija je zelo pozorna na herezijo, to je, da se dogma ne spreminja. kučan zelo pazi na to, da narod s proslavami ostaja pri dogmi o zaslužnosti, to dogmo vzdržuje in občasno vse dokapitalizira, emocionalno in finančno, jasno, saj eno brez drugega ne gre. Kaj bi pa bilo, če bi človek preprosto rekel: že že... me veseli, da ste največji junaki vseh časov, ampak moj denar, ki je rezultat mojega dela, ostane moj, in ga vi ne boste preurejali, preporazdeljevali in preusmerjali, kot se vam sprdne! Pa še vi živite od vašega današnjega dela in vašega današnjega znanja in sposobnosti, kot moram jaz! Ne pa od zaslugarstva, od te mrtve dogme vaših nekdanjih uspehov...
Na eni strani te čaka Kristus, ki je zaslugar 1A s črtico, in smo mu vedno nekaj dolžni, na drugi strani pa je Stanovnik, ki je zaslugar 1B z bančno kartico, ki jo mi dokapitaliziramo, ko se izprazni. Potem pa Slovenec tle vmes pleše, med enim in drugim pazi, da so dogme site (čeprav so presite), in da njemu ne ostane nič zase in za lastno družino in da je ves čas v nekem pomanjkanju in v dolgovih. Emocionalnih in finančnih.
kučana boli kurac, če se ljudje vesijo po RKC ikonah na Brezju in na drugih romarskih poteh. Brezje - Brozje, isti kurac! Tako kučan kot Lucifer natanko vesta, da gre pri obeh dogmah za isti nesporazum in je rezultat pri obeh neko stanje permanentnega dolgovanja, pri obeh dogmah je vsajeno v ljudi, v njihovo nezavest, da tega dolga ni mogoče poplačati. morajo ga pa plačevati. To je Luciferjevbo neskončno polje za igro, kjer z ljudmi in njihovo nesrečo lahko manipulira v nedogled in še čez! Človekova svoboda, človeške pravice, sreča, pa življenje brez žrtev in žrtvovanja (ki jih tako ali drugače morajo plačati živi, emocionalno in finančno) so prazne fraze! Hudič si jih je izmislil, hudič z njimi maha, hudič jih vzdržuje, hudič z njimi manipulira, so hudičevo orodje.
Usedlina v človeku razjedenem od dvoma, pa je Krivda! Ta ga je prikovala na dno Stvarstva, da je negiben v svoji nesreči. Tako ždi in pričakuje Kazen.
Dogme mu pa vzdržujejo lažno upanje, da ima vse to nek višji cilj ali smisel, da ima on, tako zgubljen in od dvomov razjeden, nek višji cilj in smisel.
Seveda ga ima! Vendar mu tega dogme ne bodo povedale. Dogmam je v interesu, da vse ostane kot je bilo pred tem, ko je ta vzorec še deloval! To je bilo prej, ko je bilo nategovanje ljudi enostavno, potem pa se je začelo samo podirati. Zato zdaj razmišljajo le še o tem, kako bi šli nazaj na isto, kot je nekdaj bilo, in zato ljudi vabijo v naročje nostalgije, ene in druge, po možnosti pa kar obeh.
Sem antikomunist in sem anti RKC, zato ker sem proti dogmam, ki nimajo nikakršne opore v Resničnosti! Predvsem sem proti dogmam, ker manipulirajo z nesrečo človeka in ga poneumljajo do te meje, da pozabi nase, pozabi na Življenje, predvsem pa pozablja na živega Boga, ki je v njem samem. Za pogovor z Bogom ne potrebuje dragih telefonskih operaterjev in drugih provajderjev, ki lažejo, da so v stiku z Njim, ki nas je ustvaril. Pa še plačevati jih je treba, ker ne znajo sami živeti od svojega dela.
Če bi bili sposobni, bi delali kaj koristnega. Ne pa da mahajo z zastavami in simboli in se pozivajo na stare, zelo stare in neskončno stare zasluge. Drugih zaslug, ki bi segale v današnji čas, pa nimajo. Razen zaslug za svetovni finančni zlom in popolno ideološko ter versko pohabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar