Delno se strinjam s tvojim mnenjem. Predvsem pa s poanto, da svoboda govora ni enosmerni vlak, ker terja odgovornost in ne samo pravico gaganja. Navkljub temu se jaz zavzemam raje za večjo kot manjšo toleranco, zlasti ko gre za javne osebnosti, ki so izpostavljenje mnenju množice ljudi.
Izražanje mnenja, tudi napačnega, tudi krivičnega, mora biti brezrezervno nedotakljivo.. Ampak, pri tem je ključno pravilno ločevanje med mnenjem in trditvami. Neresničnimi, seveda.
Problem slovenskega okolja je nevrotičnost družbe podobna tisti, ki nastaja v podizobraženih družinah, v katerih pod določenimi pogoji nastajajo trenja, ki so posledica nerazumevanja in neznanja, ter posledične ekstremnosti stališč in ravnanj. Da se razumemo, niso vse podizobražene družine nevrotične. Ravno nasprotno, večina jih je harmoničnih na temelju človeške dobrote in medsebojne ljubezni in upoštevanja.
Slovenska družba je poleg tega, da je tudi uradno prejela porazno oceno o 80% funkcionalne nepismenosti, polna pojmovne zmede misinterpretacij in distorzij. Tako recimo pri nas le redki razumejo temeljne pojme v vokabularjih skupnega bivanja, demokracije, političnega komuniciranja članov družbe, itd.
Pri nas se napačno interpretira celo tako temeljne pojme, kot so levičar in desničar, levica in desnica, pri nas je politična oznaka "liberalizem", psovka in żaljivka, pri nas se najpremožnejši tajkun delavcem na Rožniku gladko proda za levičarskega jezusovskega puščavnika in borca za delavce in prejme aplavz oz ovacije, pri nas se ne ve kaj je to konzervativizem, kdo je in zakaj temeljem svojega položaja in benefitov življenjsko zainteresiran biti konzervativen, ipd, pa se eto namesto resničnim in edinim možnim konzervativnim skupinam, ki že 70 let držijo vse v svojih rokah in se več kot odkrito srborito in agresivno borijo za kontinuiteto njihovega ugodnega položaja, konzerviranje statusa quo, torej konzervativizem, pripisuje pri nas docela neobstoječim silam. Mehanično in pod orkestrirano mudološko demagoško preusmerjevalno aktivnostjo komunističnega agitpropa. Red herring jebeludzbunjenog.
Pri nas niti ultra navadnega jezikovnega pojma "nedavna" preteklost in k njej pripadajočega pojma "nedavna" zgodovina, ne znamo imenovati tako kot jo cel svet, torej preprosto "nedavna", temveč ji v svoji nepismenosti in pojmovni zmedenosti in umski politični opranosti, rečemo "polpretekla", kar je praznogovorični oksimoron par excellence.
Kako naj v takšnih razmerah pričakujemo, da tako zmeden folk, ki je povrhu vsega politično ultratalibaniziran, razume razliko in pravilno dela distinkcijo kaj je in kako se izraža osebno mnenje vs. kaj je in kako se izraža neresnična trditev - kleveta?
Nošeni z inercijo arogance, komunisti in prokomunsti vse, mnenja in klevete proglašajo za "sovražni govor", saj podzavestno y bogamy zavestno takisto menijo, da smejo imeti oblast samo oni in da smejo obstajati samo njihove interpretacije kdo je časten in kdo morilec. Zato je tudi osebno mnenje ali resnica izrečena o morilcu, ki mu oni pravijo junak, za njih seveda "sovraži govor". Dočim po teh njihovih dvojnih standardih blatenje Janše ni niti sporno, kaj šele "sovražni govor".
PS
Kar se tvojega mnenja, da bi Janša naj preostanek življenja posvetil toženju onih, ki ga blatijo, sem povsem nasprotnega mnenja. Janša bi tej sjebani in nevrotični in politično zanikrno neodgovorni naciji, moral pokazati visoko iztegnjen sredinec, tak, da se iz politike umakne in s tem odpošlje mesađio - na jebajte se pizdeki, niste vredni, da se bi z vami kdo zajebaval, za vas trudil in vam posvečal svojo energijo in čas. Gonite se, pizdeki kretenski! In gre lepo tu ali v tujini živeti neko drugo življenje, plebs si pa naj sam išče pot iz bede in suženjstva rdeči fevdalni kamarilji, v katero se je sam pahnil, spričo svoje politične nezrelosti, funkcionalne nepismenosti in obče zblojenosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar