[Gustl]
Ni novih dogodkov, sranje ostaja približno enako. PILR se mora dezinvestirat, če hoče zadihat. Ven mora Mercator(ki ga noben noče), ven mora Delo (ki ga nočejo prodat),...
Hudič je, ker so po vseh teh mučkah banke pravzaprav lastnice svojih dolžnikov.
No, kot vemo je Nekdo™ hotel kupiti Mercator, pa naše "domoljubne" duše tega kobajagi niso zmogle niti pogoltniti, kaj šele potem še dižestirati. Ker so se zbale za izginotje priložnosti za incestuozne orgije, ki se jih zdaj gredo kobajai NašiSvoji™ trgovci s prav tako kobajagičnimi NašimISvojimiPotrošnikuFrendlastimi™ proizvajalci, vse v škodo poneumljenih kartičarskih potrošnikov, ki so kupili podvalo, da je to krasno, da imajo nenehno kartelni dildo friti, češ, da zaradi tega ne morejo fasati hemeroidof in to pa to. Pač domoljubno naspidanim in zlorabljanim, a patološko receptivnim in voljnim ofčicam lahko podtaknejo in prodajo kar jim volja.
To vse, toti "Naš™" neprodani Mercator postavi v isto kategorijo kot Delo, katerega kar odkrito nočejo prodati, čeprav z njihovim "core bizinesom" ima toliko veze, kot Nikola Tesla s Ćićolino. Ker je pač komanda nekje iz političnega ozadja, da se Delo potrebuje za ohranjanje našega "socializma" y bogamy smrdljivih kumunajzer tekovin takisto. Kako drugače se bi lahko šli karbarizem™ in to pa to?
Kako močne so te naše emotivne spolitizirane orgije v ozadju se vidi tudi iz Raščanovega primera. On je sicer svoja bizarna zgodba in se do njega tu nič ne opredeljujem, ma ko je stopil na žulj komunističnemu agitpropu oz. legiji efdevejevskih talibanov v formi novinarjev Dela, je njegova gospodarsko-politična smrt in akcija proti njemu bila one-step-away, skratka vprašanje časa. Kar se s PingvinomPingvinomNje™ ne zgodi, pa četudi smrdi do neba. Ker je NaPraviStraniRadarja™, Nje™.
In ader wordz, ko gre za vprašanja lastnine, državne y bogamy posvečene zasebne takisto, ki se je iz družbene transformirala v zasebno in državno tekom procesa slavne Prihvatizacije™, je v Sloveniji, neverjetno, bizarno in škandalozno preveč povsem nepotrebnih emocij. Tudi takšnih, da se do te lastnine posesivno v gard "tangiranih" postavljajo celo povsem nerelevantne obične pepetovske ofčice, ki v ritmu agitpropovskih tam-tam bobnjev in psihodeličnih nazi-socialističnih tolkal, blejajo o "nujnosti ohranjanja Mercatorja in mercatorjev inih v Naši™ lasti". Dodajmo v sliko še dejstvo, da je država še vedno lastnica povsem nelogičnih portfeljev v gospodarsvu, da nam bodo bolj jasni skrajni horizonti naše sjebanosti, ki pač na silo vzdržuje in maksimizira državni kapitalizem v katerem edino lahko kompartija izvaja naprej svojo kontinuiteto nasilne uravnilovke manipuliranega in zorabljanega plebsa v enaki bedi.
Vse dokler bo tako, bomo vedeli, da kot posledico političnih manipulacij, žal tudi na ravni osebnih čustev nekaterih državljanov, kjer je življenje teh emocij najbolj nevarno in vnetljivo in škodljivo, prakticiramo hudo sporne lastninske incestuozne koituse in da drugega kot rojevanje spak ne moremo pričakovati.
Tisti trenutek, ko bo običen Pepe v duhu kitajskega Deng Šijaopinga glede lastnine in prisotnosti kseno-pidekof v našem gospodarstvu neprizadeto gagal tak: "Boli me kurac kdo je lastnik oz kakšne barve je mačka, da le lovi miši [efikasno, korektno in na naraven način, beri - 'po pravilih igre, oz. zakonito']", pa mi ne bomo videli prosperitete, niti se ne bomo lastnisko vnormalili. Le kako, če pa podtalno razsaja v bistvu državno-nomenklaturni kapitalizem povsem v rokah političnih manipulatorjev pingvinske pretežno provinience. Da o politikih in gospodarstvenikih oz. njihovi emotivni bilanci in umskemu tonusu niti ne govorimo. Slednji bi morali topogledno biti povsem agnostični. Če nismo in dokler niso, korakamo mi v napačno smer.
Ni komentarjev:
Objavite komentar