[Leffe]
Primer: poizkusi na javni površini v Zgornji velki parkirati avto pred vrtom družine Povprečnik. Če te bodo domorodci samo napizdili, in ti ne bodo preluknjali gum, boš srečen.
Primer z zornega kota provincialca: Ljubljančan parkira avto na "javni površini" pred vrtom družine Slehernik. Iz avta skoči mala deca, očka in mamica v intelektualnem looku, vsi kulturni , strpni in urbanizirani. Očka na milo stokanje "ati, mene lulat" prijazno spodbudi malo deco, naj se le poščije ob prvem grmovju na zelenici, ker to je seveda "javna površina" in v provinci itak živijo samo krave, ki ščijejo vse naokoli. Nevermind, da se ta "javna površina" nahaja sredi stanovanjskega naselja, kjer je vse polno lokalov s stranišči. Ko deca opravi svoje in očka vidi, da je varno, se odpravi na zasluženo olajšanje v naravo še sam. V Ljubljani je očka zelo verjetno vnet pobiralec pasjih drekcev, goreč ločevalec odpadkov in zapriseženi varuh čistega okolja, toda ko pride v provinco, začasno odloži trudno breme mask, ki mu jih nalaga njegov urbani milje, in ščije naokoli z največjim užitkom.
Toda njegova nesreča je, da ga pri početju slučajno opazi član družine Slehernik in ga (popolnoma barbarsko, necivilizirano in nestrpno) opomni, da imamo v 21. stoletju tudi v provinci precej dobra angleška stranišča na izplakovanje, in da jih je povabljen uporabiti in preizkusiti. Ljubljančan, ujet sredi "javne površine" s tičem v roki, popolnoma šokiran in prestrašen ob nenadnem izbruhu nestrpnosti provincialnega kmetavzarja, jadrno potlači svoje mokro premoženje nazaj v gate, brez oklevanja popoka družinico v avto in jo ucvre s svetlobno hitrostjo nazaj na varno, proti beli Ljubljani. Šele tam končno spet zbere misli in napiše kolumno za Dnevnik, v kateri podrobno in brez kakršnegakoli olepševanja, objektivno kakor samo Ljubljančan zna, opiše svojo mučeniško izkušnjo s provinco. V provinci ne želijo, da Ljubljančani ščijejo po njihovih zelenicah, čeprav gre za "javne površine". Barbari.
Počasi bomo zahtevali Ljubljana republika.
Zahtevajte. Pa reinštalirajte še 14-metrsko bodečo žico po poteh okupirane Ljubljane, da se boste počutili bolj varne in da bo vaš geto res popoln. Ampak najprej bi na vašem mestu pogledal na zemljevid. Ni ravno neka strateška geografska pozicija. In provinca ma hrane na pretek, vi pa samo travo v Stožicah. Think about it.
Ni komentarjev:
Objavite komentar