petek, 09. maj 2014

2387726 - Rokc5 o življenju v "najlepšem mestu na svetu"

Še moja misel.
Živim v Ljubljani sedaj že nekaj let.

Originalno sem Primorec iz Severne Primorske - po definiciji slovenskih levičarjev iz zahojenega, klerikalnega manjšega podeželskega kraja. V tem majhnem kraju sem prej praktično živel 25 let (ok pač proti koncu bolj neredno ker sem študiral v LJ, ampak nekako sem imel stalno prebivališče tam).

Sedaj počasi lahko primerjam situacijo. Če na hitro navedem najprej pozitivne vidike selitve v Ljubljano glede na moje prejšnjo izkušnjo z bivanjem v manjšem slovenskem naselju. En zelo ven štrleči plus je definitivno kulturna ponudba in širina pogledov. V Ljubljani imamo tako Liffe, jazz, glasbeno sceno, žure, kulturne prireditve, tujce (tuje ambasade in tuji študenti, predstavništva tujih podjetij). To meni izjemno "sede" in s tega vidika mi je super. Drugi plus pa je večja možnost individializacije življenja, brez da bi te kdorkoli pretirano motil in se vtikal vate dnevno.

V manjših krajih v Sloveniji na žalost velikokrat velik pomen zajemajo zelo trivialne lokalne teme - ureditev obrežja reke, asfaltiranje ceste, ureditev 'škarpe', opravljanje sovaščanov in lokalne afere, kregarije glede parcel v gozdu, pašnikov itd. Širine pogleda, ki je značilen za nekatera ruralna območja v Srednji Evropi (Avstrija, Švica, Francija, severna Italija), kjer se debatira o razvoju turizma in privabitvi gostov iz vsega sveta - je malo. Pa čeprav sem živel v turističnem kraju, ljudje tega v času mojega življenja tam niso doumeli. Prva je vedno bila fabr'ka.

Sedaj pa minusi življenja v Ljubljani in plusi kjer 'klerikalne' slovenske 'nazadnjaške' vasice posekajo Ljubljano. In to grandiozno na celi črti:
Trdo delo, delavnost, varčevanje, skromnost in osebna odgovornost.

Mogoče se sliši malo čudno, ker se te vrednote ne skladajo toliko s slovensko s socializmom prežeto psiho, ampak povem vam, socializma je v manjših krajih definitivno KREPKO manj. V tem mojem majhnem kraju se je živelo skromno a delavno. Kljub močni katoliški kulturi je ven sevala neka verzija ali zametki slovenske protestantske etike. Vedelo se je kdo mora za kaj poskrbeti in kako se dela odgovorno.
Župnik je skrbel za faro in je rihtal te zadeve. Gostilničarji so furali svoje gostilne in bare. Zdravnik je trdo delal v ambulanti skupaj z dežurstvi in medicinsimi sestrami. Moral je biti na razpolago. Frizerka je trdo delala v svojem salonu. Ljudje so delali v fabrki točno po delovnem času. Imeli smo poleg polkmetov dejansko tudi veliko kmetov, ki so po cele dneve delali na kmetijah, jih širili in uvajali nove dejavnosti (mlekarstvo, čebelarstvo, izdelava domačih mesnin). Imeli smo turistične kmetije, ponudnike apartmajev, itd. Imeli smo podjetnike ki so se ukvarjali z gozdarstvom in lesarstvom. Vsi ti ljudje so trdo delali in so preživeli. Imeli smo tudi veselice, celo glasbeni festival - na tistih koncih jih je dejansko kar nekaj. Ljudje so živeli, če na koncu vse preračunamo - celo zelo solidno.
Kar je bilo pijančkov in nekih alternativcev - podpore v kraju niso dobili. Ljudje, ki so zabluzili so se drugim smilili a odgovor je bil: "Naj se zresnijo in spravijo že nekaj delat!" Odgovor NI bil: "Joj kako je ta družba nepravična, vsi moramo imeti prvico do dobrega življenja. Potrebno je prerazdeliti premoženje!" Posledično je nekaj teh zapitih, zapušenih in zapuščenih alter-fac kar krepko pogrnilo..... Ljudje so na to gledali kot da je to nauk za ostale: trdo delaj, bodi pošten in skrbi zase in za svojo družino.

V Ljubljani tega ni. Je cel kup javnih uslužbencev, ki posedajo po kafičih in hodijo zgodaj domov. Je cel kup alternativne scene - skupaj z Metelkovo na čelu - ki želi da drugi avtomatsko plačujejo denar za njihove zblojene ideje saj so do tega upravičeni. Odnosa do samoodgovornosti in odgovornosti do družbe ni. Medtem ko se v majhnem kraju okolice ni uničevalo, tu v Ljubljani z revolucionarnimi grafiti na zasebnih površinah kvazi socialistični revolucionarji uničujejo stari center mesta. Škandal!
Razmišljanja o poslu in trdem delu in podornih idejah ino tem, da je potrebno poskrbeti najprej sam zase in svojo družino in da ti država ne bo avtomatsko pomagala - tega NI! Industrije je malo, celo znanstvene inštitucije v Ljubljani šepajoi - verjetno ima večji vpliv na javni diskurz zveza Borcev, območno združenje Ljubljana, kot pa Inštitut Jozef Stefan.

Moji starši so zadnjič šli zjutraj tako po meščansko na kavico v stari del mesta. Njun odgovor ko prideta nazaj: "Joj, eni 15 min. sva se počutila kot da bi bila v enem svetovljanskem evropskem mestu, takrat ko sva šla od Tromostovja do tržnice. Potem ko prideš ven iz te cone je vse skupaj ena žalost. Ena vas."
To lahko rečeta, ker smo obiskali številna evropska mesta, na čelu z Londonom, Amsterdamom, Gradcem, Dunajem, Münchnom, Firencami itd.

TO je Ljubljana. Naša proletarska, kmetavzarska (v negativnem smislu!!), komunistično-socialistična, BALKANSKA, alter-FDV-Syriza-TRS-scena brez pomena, ki nam dela nacionalno sramoto v Evropi.

Žalostno je. In jaz kot novopečeni Ljubljančan proti temu ne morem NIČ.

Link

Ni komentarjev: