[gogi1]
> [janezpizdek]
>Amen. To, da oni rjovejo in skušajo na galamo vzdrževati monopol nad antifašizmom je pa seveda čista patetika.
Tradicija.
To je še iz tistih časov, ko so fašisti opljuvali komunizem...
"Il comunismo, essendo per sua tendenza egualitario, è contrario alla vita e alla storia, oltre che alla natura che è profondamente diseguale, e che vive di questa disuguaglianza" - Roma, 20 maggio 1925, Benito Mussolini
... od takrat so komunisti naravni sovražniki fašizma, saj jih je Benito grdo opljuval. Imajo pa tudi zelo podobne cilje, to je prevzeti popolno kontrolo nad državo v skladu s svojimi ekstravagantnimi in izkrivljenimi pogledi na svet, zato je lahko le propad enih prosperiteta drugih.
Dandanes, kjerkoli v svetu imaš praviloma srdit boj in antagonizme med mafijskimi skupinami za prestiž in prevlado nad teritorijem in nadzorovanim/izrabljanim/reketiranim prebivalstvom.
Eto, takšne predvsem vrste, je sovražnost med fašisti in komunisti.
V rokah držim knjigo Benito Mussolini, natisnjeno v Slovenščini, takrat v očitno agitpropagandne namene.
Knjiga je zaradi narave režima in načina nastanka, recenzij in tiskanja praktično autobigrafska, saj jo je tovariš Benito osebno odobril.
V tej knjigi se hvali Benitovega očeta, češ, da je bil "goreč in zagrizen socialist", ter se v istem stavku nadaljuje in se za Benita reče, da je tudi on bil še bolj goreč in zagrizen socialist.
Pohvali se tudi, da ga je v Italiji preganjala policija medvojne Italije, pa je moral zbežati v Južno Tirolsko, kjer je agitiral po gorskih dolinah, penzjonih in bircih.
Zanimivo je tudi, da se pohvalijo, da so tam bili tudi "socialisti in revolucionarji" iz drugih sosednjih dežel, ter, da je Benito največ navdiha dobil zlasti od enega socialista, nazi-socialista Hitlerja, na čigar seanse se je iz Južne Tirolske odpravljal v bavarske pivnice.
Benito je bil, tak fašist kot Mencinger, fašist nazi-interesa italijanskega naroda. Na steroidih.
V tem delu, ki ga citiraš najprej, Benito diskreditira samo en mali fragment komunistične ideologije in aspiracij, ki je v bistvu, to danes vsi vemo, v komunistični praksi itak najbolj fantomski, neobstoječ, demagoško-mudološki žvaka-za-seljaka del komunistične ideologije, doktrine in politprograma - utopična enakost.
Enakost je komunistična sodrga znala navidezno vsiliti izključno v formi prisilne uravnanosti v enaki bedi. Vedno samo in izključno plebsu, ki živi od mezde.
Elitna komunistična nomenklatura je iz tega bila vedno izvzeta.
Vmes med, v enaki bedi povsem uravnanim producentskim delom ljucva, je bila stopničko višje postavljena, v nekoliko manjši enaki bedi uravnana tudi javnosketorska praetorianska falanga režimskih plačancev -gardianov režima oz fašističnega reda.
In to je vsa "enakost", ki bi, takšna kot je, lahko mirno tudi bila zanemarjena, saj je v resnici, takšne, kot jo agitprop sluzasto demagoško populistično zgolj verbalno propagira - ni in ni nikoli niti bilo!
Kot doli nižje citirano potrjuje, je tako slovenskim komunistom, to je komunistom-fašistom, kot italijanskim fašistom, temelj ideoligije ekstremni talibanski nacional-socializem, ki se mu pri mencigerjih, mencigeriancih, kučanistih, tisotistih reče "nazi-interesni kobajagi-demokratični socializem, pri Hitlerju nazi-socializem in pri Benitu fašizem, ki je po svoji vsebini to, kar so slovenski komunisti naredili šele po letu 1991.
Benito pa že med obema vojnama, zoreč v Južni Tirolski, ko se je od Hitlerja naučil, da obstaja rešitev za koeksistenco ekstremnega socializma in nacizma in etatizma in ukazanega nazi-kolektivizma v programu njegovega političnega gibanja.
Preprosto je pljunil na itak zgolj demagoško-mudološko komunistično gaganje o utopični enakosti. Pa je ekstremni socializem dobil steroide nacizma in etatizma elit. Nastal je fašizem. Iz fundamenta oz substrata socializma.
Leta 1992 dodajo slovenski komunisti k svojemu ekstremnemu socializmu, v katerem je etatizem že bil ekstremno močna komponenta, še rdeče naše-domaće-njihove-svoje tajkune, nazi-interes in državni kapitalizem v novi preobleki.
Nastane odkrit slovenski fašizem. Fašizem komunistov-fašistov.
Od leta 1945 do leta 1992 sta jim manjkali samo (1) rdeči tajkuni - posvečena elita, ki se kiti z (2) nazi-interesom.
Ko so partijsko nomenklaturno elito, oz njene benefite transformirali v lastnike velekapitala, je v mešanico bila dodana edina manjkajoča komponenta, da dobimo čisti fašizem, nazifašizem, nazikomunistofašizem.
Tvoja trditev, da so si komunisti in fašisti naravni sovražniki drži le v toliko, da so si bili tekmeci za prevlado in hostilni eni do drugih v zvezi z vprašanjem kdo bo pobiral rekete in drmal v državi.
Ne drži pa, da so si bili zaradi ideološke diskrepance nekakšni naravni sovražniki. Čemu, če je razlika bila le v tem, da je Mussolini moral imeti rešitev kako übermočni velekapital obdrži svoje pozicije, komunisti prve inkarancije socializma v Kranjcof, so pa gagali o utopični enakosti, to velekapitalsko komponento so pa prikrito želeli realizirati v formi privilegirane nomenklature, ki si je potem iste drage talijanske obleke in škarpe privoščla v posebni partijski trgovini, taljanski fašistični velekapitalist, pa si je to sam kupil, ker ga Benito ni umoril in črtal iz svoje doktrine. Jaka muda od razlike, jaka muda, pretežno silikonska!
Na koncu pa seveda propadejo oboji.
Zanimivo pa je, kako je fašistična ideologija podobna komunistični. Nacionalizacije, ekspropriacije, obvezni sindikati, soupravljanje delavcev, itd.
Nel Manifesto di Verona si affermava che la base della Repubblica Sociale Italiana e della dottrina economica del Partito Fascista Repubblicano è il lavoro (articolo 9); che la proprietà privata, frutto di lavoro e risparmio sarebbe stata garantita, ma non si sarebbe dovuta per ciò trasformare in entità disgregatrice della personalità altrui sfruttandone il lavoro (articolo 10). Tutto ciò che era di interesse collettivo, da un punto di vista economico si sarebbe dovuto nazionalizzare (articolo 11). Nelle aziende sarebbe stata avviata e regolata la collaborazione tra maestranze e operai per la ripartizione degli utili e per la fissazione dei salari (articolo 12). In agricoltura le terre incolte o mal gestite sarebbero state espropriate e riassegnate a favore di braccianti e cooperative agricole (articolo 13). L'Ente Nazionale per la casa del popolo avrebbe avuto l'obbiettivo di fornire una casa in proprietà a tutti (articolo 15). Si sarebbe costituito un sindacato dei lavoratori, obbligatorio, e avrebbe riunito tutte le categorie (articolo 16).
Tako, tako! Tu pa so zadeve med obema skupinama v piko podobne. Podržavljanje vsega, nazi-interes, obvezno članstvo v sindikatih in močni fašistični sidnikati vodeni od najbolj ortofašistov, zapovedani kolektivizem, agrikulturne kooperative - zadruge itd, to je to, o čemer je Benitov ata ekstremni socialist kovač Mussolini goreče razlagal na nočnih sestankih socialistov, socialist Benito pa agitiral po gostilnah Južne Tirolske.
Razlike med italijanskimi izvirnimi medvojnimi fašisti in dandanšnjimi slovenskimi komunistofašisti, torej "levico", je kozmetične narave. Skin deep razlikice.
In seveda, razlike, ki usmerjajo zgodovino in dogodke, so tudi v dimenzijah nacij, ki prakticirajo nazifašizem v danem zgodovinskem trenutku in kontekstu.
Če bi slovenska nacija bila vsaj dimenzij italijanske, še raje pa recimo kitajske, bi goreči nazi-interesni fašisti tipa Mencingerja, ne le uvedli svoj demokratćki socjalizem povsod, temveč že davno napadli sosednja ljudstva in storili še večja grozodejstva, kot so jih Benitovi fašisti z ricinusom storili Slovencem, oni bi cele male sosednje nacije, žive zazidali v hude jame. Blažkavčiči bi tujim kritikom arogantno rekel, da naj bodo kar tiho, saj da se sosednja nacija nikoli ni njemu osebno opravičila za svoj fašizem med WW2.
Navadni mafijski kleš dveh fašističnih skupin pa naša fašistokomunistična tolpa skuša kapitalizirati kot svoj antifašizem, ker je antifašizem po svetu in pri večini slovenskega ljdustva pač vrednota in pozitiven politični in civlizacijski gard vsakega človeka.
Razen komunista!
Kajti komunist vse to, kar je Benito prakticiral med vojnama, prakticira dandanšnji v formi prevlade etato-planskega gospodarstva, podržavljanja, nazi-interesa, spletnih očes, rdečega tajkunjenja, ekstremnega ekstenzivnega prisilnega kolektivizma, prisilne uravnilovke vsiljene plebsu skozi harače in rekete, ..., vse to ozaljšano z rožljanjem o uvedbi "demokratičnega" "socializma".
In podčrtano z uradno uporabo fašisto-rasističnega nazi termina "neslovenci™" za nacije, ki imajo svoje ime in niso nikakršni jebeni nižjerasni "neslovenci™", kakor se je izrazil moj frend - Waležan, profesor angleščine na začasnem delu pri Slovencih. Rekel je še to, zgrenkobo v glasu, da je njemu nepredstavljivo, da bi Waležani in Angleži, druge ljudi po nazifašistično rasistično žaljivo arogantno imenovali nevaležani in neangleži.
Od 800 hudih jam, preko otoka Goli-ga, preko pretepanj v kleteh udbe, preko asainskih pohodov slovenskih udbaških zmagotov po Avstraliji in Kanadi, preko izbrisanih, preko stalne gospodarske ksenofobije in odkritih rasističnih žalitev skozi uradno (Jap uradno!) prepotentno uporabo termina "neslovenci" za Waležane, Srbe, Makedonce, Avstrijce, do ponosnega mencingerianskega nazi-interesa in odkritega rožljanja z reinkarnacijo režima, ki je haral in orgijal med letom 1945 in 1991, tokrat seveda "demokratičnega", kar pomeni, da bodo rdeči tajkunski velekapitalisti ostali v formi, ki ustreza fašistični prelaturi v Murglorju.
Rožljanje z "demokratćkim socjalizmom" je v bistvu rožljanje z legalizacijo že od leta 1992 delujočega mussolinijevskega fašizma.
Komunisti-fašisti so končno odkrili to, kar je Mussolini v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je orgamziral na Hitlerjeve govore na Bavarskem.
A ker je slovensko ljudstvo v svojem najglobljem človeškem bistvu ipak večinsko spontano antifašistično, bo slovenska fašistična komunistična sodrga brez sramu skušala kapitalizirati na asociaciji sebe z antifašisti. Tako je lahko zato, ker jim ljudstvo to prevaro dopušča in honorira.
Večina medijev, ter številni prorežimski razumniki, pa v vsemu temu igrajo najbolj nečastno vlogo. Zato jih bo zgodovina z gnusom zbruhala v vetrove in viharje časa. Čez 1000 let bo v zgodovinskih knjigah pisalo, da so današnji mediji bili pohlevna trobila fašističnega režima, razumniki pa brezhrbtenične morlanohorizontalne praetorianske bićiz udinjajoče se pohlevno fašističnemu nazi-rasističnemu talibasnko-boljševističnemu režimu.
Prav jim je! Bog je!
Ni komentarjev:
Objavite komentar