torek, 5. julij 2011

1277197 - analiza vzrokov za krizo v gostinstvu

[bc123a]
Tudi to je normalizacija. Meni je zabavno da te marsikje v tujini (recimo avstrija) poslovni partner brez sramu povabi z njim v menzo od podjetja na kosilo, pri nas pa je nekaj let izgledalo, kot da prakticno celotna "beolovratniska" populacija je zunaj, v gostilnah in restavracijah... tudi za to zmanjkuje denarja.

To ti je dober point. In predvsem fakin iz Lune s prostimi okami vidna resnica.

Ma, bojim se, da veliki problemi naših gostincev imajo še vsaj dva mejđor vzroka za mizerijo v kateri so se zdaj znašli, pa bodo ravnokar začeli cepati kot po tekočem traku.

Eden je ta, da je v Ljubljani pred krizo in dolgo časa med krizo, bilo jasno razvidno, da skušajo glavni gostinci živeti ravno od teh, ki si jih omenil. Tistih, ki jejo na račun podjetij in jim je vseeno koliko stane. A ne le na račun podjetij. Nekoč me je politićarka iz vlade povabila na kosilo v AS. Ko sva končala in bila že 100 metrov stran od restavracije, je, še vedno držeč v roki račun, nenadoma ugotovila kolikšen je zapitek in bila pristno šokirana. "Pa saj nisva naročila nič takega" je jecljala. Point je, da jo prej v restavraciji cene sploh niso zanimale. To ni normalen trg in to niso pravi konzumenti. To so konzumenti vzdolž vektorja "lahko je s tujim po koprivah". Kdor je na njih zgradil poslovni model, je najebal, med krizo, recimo.

Vse to je v nas sproduciralo s kakovostjo in inventivnostjo neutemeljno visoke cene drugače dokaj mediokritetske ponudbe, in tudi poskus pokasirati "dovolj da se jim vrti" od mizerno majhnega števila gostov. Kamor stopiš v teh recentnih mesecih, razen par častnih izjem, si vedno v skoraj prazni restavraciji. Obpoldne in zvečer. To meni ne izgleda "zgodba o uspehu" oz. zdravo poslovanje. Btw, Plachuta na Dunaju šopa 100 na uro, kot da krize nikdar ni niti bilo.

Kar se tiče slednjega oz. primerjave z drugimi prestolnicami, imam precej na sumu, da je Ljubljana preprosto premajhen trg za vse te naše wanabe "top" restavracije. In čuden trg tudi. Čuden trg, brez pravih pristnih konzumentov vajenih pretežno jesti zunaj. In plačljivo sposobnih jesti zunaj.

Sam sem se precej pogovarjal in naposlušal jamranja bolj ali manj lastnikov vseh teh nobl in manj nobl restavracij v Ljubljani. 

Roko an srce, delno so te ljudje res ubogi in vredni sočutja. V Sloveniji ni dovolj se zadeve lotiti na način po ček-listi kot se drugje, da bi v gostinstvu uspel. Kar vsem drugim gostincem v vseh drugih prestolnicah funkcionira odlično, v Ljubljani ne daja razultatov. Kot bi bičal mrtvega konja. Ma, kaj prestolnice, poglejmo München. Stotine restavracij, celo desetine in desetine svetovnih nacionalnih kuhinj. In? Vse funkcionirajo kot švicarska urca.

Evo moje drzne teze: Če v državi 64 let sistematično zatiraš nastanek srednjega razreda, potem se ni treba čuditi, da nikdar ni nastal pomeben sloj ljudi, "ki obeduje zunaj". Mimo hlapcev z dovoljenjem lastnika - beloovratniških guzonj, ki so nekoč v socializmu "jedli na naročilnico", zdaj pa na "kompani kard". In ko vudri kriza pa guznejo esceteji in tisoče kompani kartic niso več v điru, imaš predvečerje velikega potopa gostilničarjev.

Ne samo zaradi tega, ma tudi zato, ko pogledaš v seznam delovnih mest, ki jih headhunterji ponujajo za München in Frankfurt in Dunaj, ki so del istega EU trga, vidiš cifre od 60 tisoč do 300+ tisoč letno, cifra 100 tisoč pa prevladuje. Tako plačan človek lahko potem odigra pomebno rolo, oz. je pomemben člen v ekonomiji, recimo tudi rolo konzumenta zaradi katerega vse tiste restavracije v Münchnu imajo odjemalce in nemški proizvajalci avtomobilov imajo odjemalce, vred s premijskimi znamkami, itd. 

Tu v naših logih smo očitno te zadeve zajebali že nekje na risalni deski sistema samega. Našim bebcem bi očitno najbolj idealen sistem bil tak, da smo vsi zaposleni v izvoznem sektorju, da se 100% naše proizvodnje izvozi in se doma nič ne konzumira. Za mizo soc. sramote se bi zmenili za bedne bruto plače, ki so 80% obremnjene z davki tistih 20 % bi pa zadoščalo za režije in en obrok hrane doma, ter cunje, ki se jih kupi pri Kitajcih na tržnici. Delovne obleke bi dala firma, malco tudi, prevoz tudi. Skratka, fakin workin mašinz, po sistemu "kuća-poso-poso-kuća", hehe. Edini problem bi bil, da nihče ne bi vedel ČEMU vse skupaj služi? Mislem, ČEMU? hehe, jebotealah takorekoč.

Bojim se, da bodo to krizo med gostinci preživeli le tisti z "bare bone" klasično slovensko ponudbo pasulj, vampi, kranjska za malco in goveje župe in pečenke v nedeljo, ki bodo še malo morali znižati cene, hehe. Pa, OK, še ene tri nobl restavracije. Pa Momo bo imel namesto dveh, šest pokacij na koncu krize, hehe.

Jap, dolgo, dolgo so naši politićarski cigani eksperimentirali z našim gospodarskim konjem, ko so ga učili da samo dela in nič ne je. No, zdaj jim je pa končno crknil. Zdaj bo treba nekaj časa za oranje in vleko hlodov iz gozda uporablati kravice. Ki bodo zato dajale toliko manj mleka, seveda. Grejt sakses!

Link

Ni komentarjev: