[veniger]
Lahko relativiziraš/zamegljuješ kolikor hočeš, kar pa ne spremeni dejstva, da brez prispevka partizanov slovenska manjšina sploh ne bi imala zapisanih pravic v ADP.
Maestro,
Slovenska manjšina je vse svoje pravice, ki so potem bile v praksi tudi zares udejanjene, udejanila 95% zaradi faktorjev v domeni dozorevanja in dosežene ravni zrelosti avstrijskega večinskega naroda, 3% v domeni standardov mednarodne skupnosti, ter maksimalno 1% zaradi aktivne politike naše države oz. matičnega naroda, vključno s pogodbo o kateri govoriš. Enako velja za madžarsko in italijansko manjšino pri nas. Položaj avtohtonih so v naši ustavi dobili zapisano zato, ker smo Slovenci na neki točki navzven izpričali, da smo takšni, da smo toliko zreli in da tega dejanja smo v kolektivitetu sposobni. Naši, pretežno nazisocialistični politiki pa dovolj zviti, da se ne špetirijo s Taljanci, Avstrijci in Madžari, ker "so močni, jebiga", če pa so za ta namen vedno imeli na voljo nizkorasle reveže na južni meji, hehe.
V tistem trenutku je položaj jugo-manjšin, ki so številčno in po karakterju predvsem tudi povsem drugačne, zanihal nekoliko preveč v minus, država je pokazala celo absurdno, bizarno in ne preveč zaželeno, ter definitivno nediplomatsko, nezrelo in netaktno nervozo, ko je prereagirala na one južnjake slovenske rezidente, ki iz vrste razlogov, zavržnih tudi, niso storili določenih administrativnih dejanj.
Danes, na časovni distanci 20-ih let, ko počasi lezemo iz iracionalnega in na dolgi rok nevzdržnega čustvenega minusa do juga nekdanje skupne države, tako mi kot oni do nas, se že kažejo znaki napredka, pa na primer soseda Hrvaška bo oz. je že vrnila Slovence v preambulo svoje Ustave, mi pa tudi najavljamo premike.
In ader wordz, to je vedno predvsem v domeni zrelosti onega, ki pravice šibkejši manjšini priznava. Pretežno. Toliko pretežno, da je vedno več kot 95% odvisno od dejanske zrelosti, ne glede na nominalne administrativne ureditve in celo podpisane mednarodne sporazume.
PS
Jaz ne trdim, bognedaj, da je upor proti okupatorju nečastno in nepotrebno dejanje. Ravno nasprotno, upor proti okupaciji in kratenju svobode, poudarjam pa predvsem upor proti vsakemu kratenju svobode, je visoko častno dejanje, pogumno in hvale vredno, v vseh okoliščinah in vedno. Brezčasno!
Nimaš pa prav, ko v zvezi z mojim tekstom omenjaš relativizacijo. Komunisti med ww2 niso na prvem mestu zasledovali boj proti okupatorju per se, ker so zelo dolgo vzorno kohabitirali z recimo Gestapom. Recimo, novejše knjige in tudi avtorji, ki so pisali že pred dvajsetimi leti, kot tudi nekateri viri, ki so zdaj dostopni v tujih arhivih, pa tudi v jugoarhivih, (naši so še vedno zaprti, ali priročno uničeni, razkrivajo, zlasti za možganskooprane navijače, šokantne zadeve.
Recimo ta: "Tekom prvih nekaj mesecev okupacije, so v Karlovcu komunisti po kavanah v mestu posedali in pili kavo z gestapovci, kateri jih tudi sicer niso preganjali. Na vprašanje delegata iz Dalamacije na neki, mislim da je bila nekakšna peta konferenca KPJ, zakaj se KPJ ne bori proti okupatorju, odgovori Kardelj, da to ni prioriteta KPJ, ampak je prioriteta osvojitev oblasti.
Nekoliko kasneje, ko je minilo še več mesecev od okupacije Jugoslavije, hehe, vpraša nekdo zakaj se ne borijo proti okupatorju, ampak samo provocirajo z diverzijami, fašistični okupator pa potem izvaja eksekucije nedolžnega prebivalstva, kot povračilo in maščevanje, pade odgovor poverjenika vodstva KPJ, da je tako ok, ker bo to narod pripeljalo h komunistom v hosto in na komunistično stran vobče", kar je v izvirniku zraslo na zelniku agenta Kominterne in denuncianta v mreži sodelavcev NKVD, Josipa Broza Tita osebno.
Rdečelasega fičfiriča, kakor ga je imenoval De Gaulle, Broza-Walterja, ki je v svilenih gatah živel bonvianski lajf v svoji kominternovski pisarni v Parizu, ki je bila, surpriz, surpriz, pisarna za Jugo in Balkan, hehe. Ljubezen do naorda zelo na daljavo. Ker na Balkanu takrat ni bilo dovolj luksuznih hotelov, I guess. hehe.
Tudi med vojno se podoben ambivalenten gard komunistov do okupatorja nadaljuje, saj so komunisti v nekem trenutku zaveznikom grozili, da bodo v primeru izkrcanja v Istri ali Dalmaciji, komunisti zaveznike napadli, ter se v ta namen konkretno povezali in dogovarjali s poveljujočim nemškim generalom. O tem danes in pravzaprav že dalj časa, piše več avtorjev, navajajoč konkretne dokumentne vire.
Skratka, gibanje TIGR in številni domoljubi ter naivni idealisti, ki so se okupatorju uprli iz razlogov povezanih s svobodo in domoljubljem in upora tuji nadvladi, zaslužijo vse spoštovanje.
Koliko spoštovanja za boj proti okupatorju zaslužijo komunisti, je pa drugo vprašanje. Nekateri prav gotovo, btw, večina teh je umrla na bojišču, bila ustreljena med vojno v hrbet od svojih, poslana na Otok Goli, ali kasneje marginalizirana in puščena vegetirati, vendar za ceno "da ne serejo o svobodi", kar je še najbolj mila usoda, ma ker so vsi že med vojno pohlevno ubogali de facto zločinsko, teroristično, fašistično vodstvo KPJ in KPS, pa si danes nihče, celo oni, ki so inicialno šli v boj iz najboljših in najlepših vzgibov, več ne zaslužijo drugega, kot hitro, recimo ji tudi "vljudno" pozabo.
Pomnjenje si zasluži le dejstvo, da so se v nekem zgodovinskem obdobju, de facto, ob koncu vojne partizani znašli na strani onih, ki so premagali veliko zlo. Zviti so bili in se znašli ipak na strani, ki je ustavila Hitlerjevo divjanje, in reči moramo, da navkljub temu, da so vmes pili kavo z gestapovci in taistim zmagovalnim zaveznikom grozili z napadom in se pajdašili s Hitlerjem. Pajdašenje s Hitlerjm v nekakšni ultralevičarski kobajagi antiimeperialistični koaliciji, je bila njihova mantra tudi do pričetka vojne.
Relativizirate vi, ki to hočete prikriti. Tako, kot prikrivate in ali ne razumete, da je fašizem fašizem in kratenje svobode kratneje svobode in nasilje nasilje in umori umori, pa če to izvajajo taljanski črnosrajčniki nad Sclavi, ali pa KPJ in KPS in SKJ in ZKS in KGB koalicija nad svojim narodom. Še danes!
Še danes ne štekate oz. se zgolj delate mone, da ne štekate, da je komunistični oče in glava družine naredil naslednje: Ko so kseno posiljevalci sredi noči vdrli v vas in tudi v njegovo hišo in pričeli posiljevati ženo in obe hčerki, sina pa silili pušiti kurac pederskemu fašistu, je oče nekaj časa mirno opazoval in skupaj s poveljnikom posiljevalcev kadil ponujeno mu cigatero in lamentiral o antiimperializmu in skupnemu jim levičarstvu, v ozadju pa kalkuliral kako ga bodo radi imeli ko bo na koncu, če bo prilika malo zaropotal ko bo cela vas pregnala posiljevalce.
Ko so se sosedje organizirali in pregnali posiljevalce iz vasi, se je oče in glava družine tej iniciativi na neki točki in v svojem tempu, hehe, pridružil. Ko so posiljevalce končno pregnali iz vasi, je oče in glava družine začel že naslednji večer sam posiljevati obe svoji hčerki, sina pa vsake toliko pretepel, ženo pa takisto, vsakič, ko so se drznili govoriti o svobodi, njegovem nasilju ipd.
Komunistični posiljevalec posiljuje in na pasjih procesijah pod nekakšnimi spomeniki posiljevalcem grozi svoji družini od leta 1945 vse do danes z nezmanjšano intenziteto, vi pizdeki pa ga čislate in v nebesa povzdigujete. Grejt sakses, ni kaj!
Pljuvate pa na svobodarje in vse kar diši po svobodi, torej po liberalnem, pljuvate tudi po onih nekaj častnih izjemah med partizani, ki sem jih omenil, da so se od začetka do konca iskreno borili za svobodo, vi pa danes blasfemično prisegate na njih in jih prisvajate, pljuvate pravzaprav na vse iskrene borce za svobodo, ko 64-letni fašizem komunistov v naši deželi kobajagi ne vidite oz. ga niste sposobni prepoznati in obsoditi in zavreči.
Eto kdo relativizira, maestro!
Še to ti zaupam, mejk no mistejk, ne slepi se, leta 1941 do 1945 bi ti bil na strani fašističnega režima, zato je ultimativna blasfemija, da se, arogantno in narcisistično si samodarujoč komplimente, uvrščaš med one, ki bi kobajagi bili na strani upora proti fašistični postavi. Ker tudi danes si na strani fašističnega režima oz fašistične postave in skonstruirane dogme o komunistični čistosti med ww2. Štekamo tovariš Pepe?
Ni komentarjev:
Objavite komentar