[crt]
dacarji recimo pridejo v firmo, vprasajo za porabo, primerjajo s prirocnikom od avta, ugotovijo razhajanje na X decimalki in obracunajo razliko.
true story, bilo nekad i bit ce opet.
Nič ne rečem, da ni možno, ampak, ....
...jebeš državo, v kateri imamo posvečence s skoraj milijardo davčnega dolga, od tega večina dolga avtorizirano in to, da teroristični fiškalski umi iz DURS na tak način preštevajo fižolčke, hkrati pa taista DURS avtorizira posvečencem nevplačevanje davkov in prispevkov, ki so zaposlenim že bili odvzeti, je pa lahko samo krivda vladajočih politikov. In tudi volja vladajočih politikov.
E, ko pa vemo, da je to volja vladajočih politikov, vsa zadeva pade v kategorijo organizirane tolpe z zločinsko agendo, saj vladajoča politika odkrito kanalizira od davkov in iz zadolževanja kreiran denar iz žepov revežev v žepe svojih pajdašev iz tolpe in seveda naprej tudi samim sebi in v črne fodne svojih tolparskih političnih združenj.
In ader wordz, ker vladajoči politiki na eni strani tolerirajo skoraj milijardo davčnega dolga posvečencem in dandanes še vedno dajejo takšne avtorizacije, da se naj ne vplačuje zaposlenim zasežene davke in prispevke, na drugi pa pošiljajo dacarje v neposvečena podjetja preštevati fižolčke, ...
....bi v normalni državi to bil tisti triger, ki bi sprožil pravo trdo ljudsko vstajo, ki se bi končala tako, da bi vstalo ljudstvo iz uradov v pičko materino pregnalo in sprijene politike in umske in moralne pokveke iz DURSa, ki tolerirajo milijardo dolgov posvečenim tolpam, hkrati pa kličejo in nadlegujejo mala neposvečena podjetja že za 0,58 EUR dolga in rožljajo z preverjanjem kilometrov na avtih in računanjem porabe in ne vem še kakšnimi debilnimi beancounterskimi jajci von Butalci.
Vse to nas samo napotuje nazaj na izhodiščno točko, ki jo je Mićo Mrkajić s svojo skupino t.i. "maldoekonomistov" nekoč briljantno zastavil, pri tem so pa bili z levo roko škandalozno malomarno odpravljeni.
Če se spomnimo, ideja poenostavitve in de-diskriminacije ljudi znotraj davčnega sistema potom EDS je bila na eni strani sam flat davek na vse prihodke in na obdavčeno potrošnjo enako in da se izkoristi zgodovinska priložnost, pa davke poenostavi tako, da se izbere ustrezno procentualno stopnjo EDS, ki omogoča odpravo vseh olajšav in minimizacijo davčno priznanih stroškov na minimum, oz zgolj na tiste stroške, ki so nedvoumno v vseh podjetjih potrebni za produkcijo.
Področje službenih avtomobilov je davčno razdeljeno v dve davčnemu interesu zanimivi podpodročji: Področje avtomobilov uporabljanih izključno za službene vožnje (predvsem razna servisna vozila, tudi taxiji in gospodarska vozila tipa razni kombiji) in področje avtomobilov uporabljanih tudi v zasebne namene.
Pri prvem je vse jasno. Če država hoče nadzirati in sankcionirati zlorabo tako prijavljenih avtomobilov za vožnje v zasebne namene, potem ime dve poti.
Radikalna prva pot je, da teh stroškov nikoli ne uvrsti med davčno priznane. Tako storijo tiste države, ki nimajo realne moči nadzora oz iz kateregakoli racionalnega razloga ne zmorejo investirati v te vrste preštevanje fižolov oz. ocenjujejo, da bi izplen bil neustrezen glede na effort. Običjano se v teh primerih država odloči generalno stopnjo davka na obdavčljive prihodke podjetij znižati za ocenjeni procent pavšalnih povprečnih stroškov za te namene. Utemeljenih očitkov, da podjetjem niso priznali teh stroškov, je s tem konec.
Druga pot je, da se za odkriti prekršek iz tega naslova vzakoni drakonske kazni v brutalnih zneskih in odvzemi vozil, pooblastilo za preverjanje takih vozil, ki običajni morajo biti označena tako, da se že na zunaj vidi, da gre za vozila deklarirana za službeno rabo, ponekod so ta vozila obvezno opremljena z registratorji voženj itd.
Mislim, da bi pri nas morali imeti prav ta pavšalni sistem, pa uvaliti odgovornost za nižanje stroškov kar lastnikom kamor to tudi edino spada, država jim bo v stopnjo davka od prihodkov vgradila skromen a večini podjetij pokrivajoč odpustek za te namene, če pa oni svojim zaposlenim dovolijo, da se furajo s takimi vozili, potem je to de facto izvenstandarden strošek lastnikov, ki jim de facto nažira konkurenčnost.
Kar se tiče področja uporabe službenega avta tudi v zasebne namene, pa je breme dokazovanja službenih voženj že sedaj na strani uživalca tega eskimskega "benefit in kind" oz bonitete in kdor noče preštevati fižolčkov, preprosto ravna tako, kot sem jaz, vse vožnje deklarira kot privatne, tudi tiste službene in zaradi tega plača na celotno vrednost benefita dohodnino. ( V našem podjetju smo ugotovili, da imamo vsi vživalci benefita "uporabe službenega avta tudi v zasebne namene" povprečno 15% voženj službenih, vse drugo so bile zasebne. Skratka, ni velik problem, če še tistih 15% deklariraš kot zasebne pa ti ni treba voditi nikakršnih evidenc in ti ni treba dokazovati ničesar. Posledično podjetju to ni davčno priznan strošek)
Je pa res, da te to pripelje do drugega spoznanja: Za zaposlenega in delno tudi za podjetje to ni nikakršen dodatni benefit, zaposlenemu bi bilo enako, če bi mu izplačali plačo povečano za bruto vrednost najema + bencina. Ampak, to je ok, saj tu ne gre za tekmovanje, da se zaposlenemu po tej poti da neka višja neto vrednost, temveč, da podjetje ima davčno priznan strošek najema in bencina za službene vožnje, če hoče voditi evidenco o službenih vožnjah.
Btw, mi smo hitro prišli do zaključka, da je za nas bolje, če te vrste benefitov zaposlenim sploh ne ponujamo. Naj imajo svoja zasebna vozila, mi jim pa vsak mesek k plači izplačamo še "car allowance" v višini prej omenjenega najema plus pavšala za bencin in vzdrževanje, pod pogojem, da ta svoj avto uporabljajo tudi na službenih vožnjah.
Gre za dodatek k plači, ki gre podjetju v davčno priznane stroške, zaposleni in podjetje pa od celotnega zneska plačata dohodnino. Tu pridemo do drugega slovenskega problema, da so plače previsoko obdavčene in to generira vso to kolobocijo izgibanja, ampak to je velik ma ipak nek drug problem.
Problem slovenske teroristične fašistične države je še eden in to povsem nepotreben, da namesto, da vzame dejanski strošek najema in recimo nek pavšal porabe po katalogu proizvajalca, da se ne jeba s preverjanjem porabe, naša lopovska đamahirija gre računat dohodnino iz 2% vrednosti najetega vozila, kar je izven pameti in nima blage veze z ničemer.
V večini držav EU in tudi na Hrvaškem greš pri najemodajalcu vzeti avto za recimo 500 EUR vrednosti najema ki jo določiš kot višino benefita za neko kategorijo zaposlenega in država ti na to doda še vrednost bencina, ki si ga prijavil kot davčno priznan strošek podjetja in to je vrednost bonitete od katere se odmeri dohodnina. Dejanske vrednosti dejanskoh stroškov po dejanskih fakturah torej.
Najemodajalec lahko 3 leta star avto ponudi v podaljšan najem za polovično ceno recimo 250 na mesec, nov avto pa ima ogromno vrednost, recimo 80 tisoč EUR. To nas zabriše v absurden položaj, ko se nekomu kasira boniteto v višini recimo 1600 EUR (2% vrednosti novega vozila), dejansko pa firma za ta najem plačuje 250 EUR. In tudi zaposleni sam lahko tak avto najame za 250 mesečno. Sporočilo države oz fovšljivega zakonodajalca je sicer posredno ma se glasi - "ne želimo da imate službene avte v zasebne namene". Zakaj država oz zakonodajalci to potem ne umaknejo s seznama priznanih stroškov, zakaj se zakonodajalci sprenevedajo, zakaj svojo bedno patološko fovšijo prikrivajo na tako bedno prozoren način? Vprašanje je retorično, seveda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar