[odlocno]
Folk se boji sprememb, najraje vidi, če jih ni.
Toda še huje je, če jih res ni. Kjer čas obstane, vse stoji.
Nesmrtno mesto, je mrtvo mesto. Potrebno ga je obzidati, da ne zaživi.
V komunizmu smo vsi mrtvi, le vladajoča elita z vrha stolpa opazuje svoje mesto in se veseli, da se v njem ni nič spremenilo, to za njih pomeni večno vladavino.
Še bolj večno vladavino za njih pomeni, če se andreji s Štajerske žnjimi domenijo, da se komunajzer zlo na področju tega ali onega krucialnega aspekta z novim zakonom naredi še bolj komunajzarskega, reketarskega, totaluravnilovskega, ekspropriativnega, narod pa še bolj odvisen od komunistične politkamarilje in še bolj prestrašen.
Recimo, z najbolj recentno spremembo pokojninskega režima je narod bil obsojen na podaljšanje sramotnega vegatiranja na socialni pomoči sprijene fašistične države, ker so mu v deželi, ki nenehno in v vsakem trnutku ima preko 100000 nezaposlenih, ki jih bo kmalu 200000 in kjer zaposlitve po 50. letu nima in ne bo imel nihče razen kočevskomedvedje zaščitenih zapsolenih v JS, za dodatnih 8 let podaljšali trpljenje v gulagu, oz onemogočili dostop do privarčevanih sredstev.
To je zavestna obsodba vsaj 50 tisoč ljudi v vsaki generaciji na 8 do 20 let bednega in sramotnega vegetiranja na sociali. medtem, ko jim v aktivni dobi po reketarsko zasegajo neokapičene prispevke - beri rekete.
Vse je bolje od tega: Strašenje, da bo drugače pokojninski sistem razpadel je pa smešno. Naj kar razpade, to je za narod najboljše. Odpravimo to zlo že enkrat. Odpravimo obvezni reketarski sistem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar