Mozart je bil na samem začetku kariere le za kratek čas na lokalno proračunski sisi, nakar se je kmalu skregal s salzburškimi škofi in odšel na Dunaj. Lahko bi fehtal med plemiči za mecenstvo, vendar se je raje odločil za tržno pot in deloval kot svobodnjak (pa današnje: "samostojni kulturni delavec" ali kar "s.p."). Preživljal se je s skladanjem po naročilu, prirejanjem koncertov, privat urami klavirja za bogataške otroke... Zlagal je tudi opere in moral zraven še prav po managersko razmišljati, da je predstave treba postaviti, najeti dvorano, plačati igralce, orkester in "marketing" (vključno z računanjem, ali se premiero bolj splača uprizoriti na Dunaju ali v Pragi), treba je računati na poslovno tveganje odpovedi predstav, če glavni pevec zboli..., pa vsem tem je dobro, če še kaj ostane od izkupička od vstopnic. Umrl je pri komaj 35 letih, ko povprečen človek komaj doseže intelektualni zenit, pa vendar velja enotno mnenje, da je zapustil osupljiv in brezčasen opus in najbrž ga ni na forumu, ki ne bi vsaj slišal za Malo nočno glasbo, Simfonijo št. 41, Čarobno piščal, Figarovo svatbo, Requiem...
V njegovem času je kot cesarski dvorni skladatelj deloval Antonio Salieri in iz državne sise prejemal zelo lepo mesečno plačo. Slabi dve stoletji po njegovi smrti izmed njegovih del poznamo... hm.... hm... hmmm, kaj že? Saj ne, da ne bi bil priden, ampak kmalu po smrti so njegova dela utonila v pozabo in se valjajo le še po zaprašenih arhivih. Danes je znan predvsem kot domnevni Mozartov morilec (gre za nedokazan in praktično neverjeten trač), za kar se lahko zahvali Formanovemu kontroverznemu filmu Amadeus.
Ni komentarjev:
Objavite komentar