2002522 - Miran77 z zgodbo tipičnega Slovenčka

SLOVENČKOVA ZGODBA:

Najprej so prišli po domobrance. Bil sem tiho, ker sem se jih bal. Bili so zelo glasni, imeli so puške in pobijali vsepovprek. Porinili so mi lopato v roke in pomagal sem jim zasipavati sveže grobove.

Potem so prišli po velike kmete. Vzeli so jim zemljo in živino, jih nekaj postrelili, nekaj nagnali, nekaj posilili. Bil sem tiho in se muzal. Kulakom sem privoščil. Od agrarne reforme sem dobil lepo parcelo.

Potem so prišli po male kmete. Prisilili so jih, da so se odpovedali svojim stoletnim domačijam in vstopili v kolhoze. Bil sem tiho in moja žena je dobila fino službico v zadrugi.

Potem so prišli po podjetnike in intelektualce. Obsodili so jih, da so agenti tujih sil in jih poslali v delovna taborišča na prevzgojo. Bil sem tiho in moja sinova sta dobila službo v nacionalizirani fabriki.

Potem so prišli po Kocbeka, ker je bil preglasen in ker je preveč mislil. In bil sem tiho. Po fotru, ki sploh ni bil v partizanih, sem kmalu zatem podedoval borčevsko penzijo.

Potem so prvič prišli po Pučnika. Potem so prišli po Jančarja. Potem so prišli po tega in onega in tretjega in jaz sem bil tiho, ker je moje življenje teklo zadovoljivo dobro. V hladilniku sem imel dovolj špeha in vina in nisem hotel nobenih težav.

Potem smo bili nekaj časa vsi zelo tiho. Bilo je lepo.

In potem je konec 80-ih počilo. Spet so prišli ta črni. Takrat me je bilo nekaj let zelo strah. Slabo sem spal. Bal sem se, da bodo zdaj končno prišli tudi po mene, ker sem bil vsa ta leta tiho. Ampak jaz sem bil še bolj tiho, potuhnil sem se in čakal. 

In na koncu se ni zgodilo nič in videl sem, da bo šlo naprej po starem.

In zdaj so mi rekli, da bi radi šli še po Janšo. Pa ne morejo sami, so že prestari in preslabotni. Zdaj zahtevajo mojo pomoč v zameno za vse bonbončke, ki so mi jih podelili v zadnjih 65 letih. Zato so mi dali transparent v desno roko in ragljo v levo roko in me poslali na ulico protestirat. Rekli so, da potem, ko ne bo več Janše, bom ziher dobil nazaj vse svoje borčevske dodatke. Rekli so, da potem, ko ne bo več Janše, bodo moji vnuki ziher takoj dobili službe v javni upravi. Rekli so, da potem, ko ne bo več Janše, se mi ziher ne bo več treba bati ta črnih. In sem šel. Zdaj nisem več tiho, zdaj sem glasen.

Ko ne bo več Janše, bo končno fse vredi. Vsaj zame, Slovenčka.

Link