sreda, 6. marec 2013

2036119 - kaj pripada meneđerjem v normalnih podjetjih

Med take tipe, ki so se odlepili od realnosti, bi denimo lahko prišteli šefa banke, ki si omisli drag avto, čeprav ima banka večstomilijonsko luknjo, ki jo poskušajo zapolniti vsi državljani. Pri tem niti ne gre toliko za ceno tega avtomobila, ampak za stvar dobrega okusa, za to, da nekatera dejanja preprosto ne gredo po želodcu.

Ne bo držalo! V normalnih podjetjih si manager sam zase, v svojo koriste, ne "omisli" ničesar.
V normalnih podjetjih managerju avto, letalo, ceno hotelske sobe, ipd. določi pogodba, nadzorniki, lastnik, kodeks podjetja in pravilnik za službene avtomobile in službena potovanja.
V normalnih podjetjih manager kvečjemu sme izbrati barvo avtomobila. povedano v prispodobi seveda, ker znotraj dopustnega stroška seveda lahko izbere iz nabora možnih vozil. Ker mu vse ostalo določijo prej našteti mehanizmi.

Zato je avtorica na napačni sledi, ali pa preprosto malo pametuje na nekulturen in necivliciran način tako, da čevljari na tleh ležečega in že večkrat ustreljenega konja Madjo! Ker je napačno detektirala in ovrednotila slovenski problem. Eskimi bi rekli, da sramotno in neviteško "šilji kurac na bijedi i jadu jadnika, kojeg su već pretukli i leži u nesvijesti".

Če si je manager slovenske udbokolhohozniške državne banke, res sam "omislil" avto, in je to smel početi po pogodbi, potem je to zato, ker je to državna banka v komunistični đamahiriji, v kateri je management nastvaljena podaljšana roka komunistične politične nomenklature, pa eto si domišlja, da ni navadna najeta managerska delovna sila, kar je recimo manager v Mercedes Benzu, BMW ali Cisco, ampak je mojster kar vse v enem manager in nadzornik in lastnik. Vsaj tako so mu dopustili da se lahko obnaša. Dopustili v imenu ljudstva! Nepooblaščeno! Uzurpirali si pravico, da svojim nastavljencem podeljujejo tovrstne card blanche milosti.

Problem je potemtakem v tem, da slovenski državni kolhozi že sledom nenormalnosti njihovega obstoja generirajo tovrstna devijantna obnašanja.

Zakaj avtorica ni mogla navesti tega primera za Lek, ali recimo Cisco? Zato, ker tam to ne funkcionira tako! Tam so standardi predpisani, in četudi si predsednik uprave Leka lahko izbere poleg barve še znamko in opremo, sme to početi strogo znotraj cene najema. Skratka, de facto si tudi on nima kaj omišljevati. Bolj ali manj mu je z okvirjem že vse omislil lastnik. Njemu ustrezna služba na mizo položi seznam s katerega lahko izbira z navodilo kaj sme izbirati. Ko izbere mu nek Pepe to pripelje in na mizo oukne ključe. Adijo "omišljevanj"e!

In veste kaj? Ne verjamem niti, da je Medja bil v prekršku glede tega. O tem sem že oni dan naisal svoje mnenje. Ni problem Medja, problem so naši žurnalisti in vsesplošno razsajajoča malenkstnost in fovšija v družbi, ki je v krizi še bolj eskalirala. 

V tem smislu še vedno menim, da si mi namesto banke raje omislimo stado ovac in par čobanov, ker kdor ne more prenesti izvršitve pogodbe do Medje za jebeni Audi A6, potem ta ne sme imeti banke, stado ovac naj ima! Kaj čakamo ukinimo državno NLB, pa naših drobnjakarjev ne bo več motil Medja. In če bo slučajno taisti Medja všeč novemu privat lastniku, ga utegnejo kmalu isti žurnalisti povzdigovati v nebesa. Takle mamo, jebiga!

On zakaj pravilnik v NLB še vedno predvideva za Precednika uprave tak avto? Morebiti zato, ker niben Medja več ne bo hotel v to banko, če mu pošteno napišemo v pogodbo, da hočemo, da dela za 600 eur neto, da se vozi v daciji in da se oblači v Zari, hehe.

Link

Ni komentarjev: