2050284 - balada o EU-komunističnem haranju pri plačah vodilnih v zasebnih podjetjih

NE morem se znebiti vtisa, da se bi v Sloveniji vsi radi vmešavali v odnose v zasebnih podjetjih, kot če bi bila državna.
Patološko in absurdno je že to, da mediji neredko, pardon, skoraj vedno, pišejo, kot da drugih managerjev in zaposlenih, kot onih v javnem sektorju, v Sloveniji ni. Kot bi bili v letu 1970.

Recimo, ko je v eri pahorovanja po Sloveniji razsajal virus boljševiškega uravnilovskega orgijanja fovšljivcev in drugih drobnih duš, so naslovi v medijih bili takšni: "Pahor omejil plače managerjem v Sloveniji....Pahor obdavčil nagrade managerjem v Sloveniji z 90% nad 12 tisoč EUR bruto". Nek tujec me ej vprašal, kajt am piše. Ko sem mu najprej zgolj dobesedno prevedel, brez pojasnila je rekel: "Fakin commies, can they legaly do that in Slovenia". Mislil ej seveda, ali lahko posegajo v plače v zasebnih podjetjih. Rekel sem mu, da ne, le da novinarji Slovenistana pač tako nemarno pišejo, ker so jim umi še vedno v eltu 1970.

Resnica je seveda bila, da Pahor menagerjem v zasebnih podjetjih ni niti hotel, niti mogel niti je omejil plače. Prav tako je bilo z davkom na nagrade, saj je naciljal zgolj direktorje državnih kolhozov.

Resnica je tudi, roko na srce, da je v Sloveniji v državni lasti 65% gospodarstva in 80% vrednosti sveh gospodarskih transakcij, pa eto naši žurnalisti nevede v bistvu "pretežno ne delajo napake"; hehe, saj tisto, kar pišejo, res velja za 80% izplačanih managerskih plač. Ma, vsi vemo, da tega, kar so napisali sploh niso hoteli trditi in da Pahor ni v resnici omejil plače v zasebnih podjetjih.

Enako velja zdaj za ta val divjanja politićarskih tolp Soedinenih Štatof Jevropi po plačah in nagradah managerjev v zasebnih podjetjih.

Države, oz politiki v EU se obnašaj kot bi bili od Komunistične Partije Sovjetskega Sajuza imenovani samodržci, ki smejo posegati v zasbeno lastnino lastnikov zasebnih podjetij.

Temeljno in nedotakljivo načelo prostega trga je, da se država ne sme niti v najbolj moratih sanjah vmešavati v razmerje med lastnikom podjetja in njegovimi zaposlenimi, ko gre za dogovarjanje zgornjih limitov plač. Če lasntik želi, lahko ves svoj dobiček nameni zaposlenim, celo več, lahko se tudi zadolži in jim še tisto vse izplača. Ako je nor ali zgolj rad razdaja svoje premoženje, naj izvoli plačati davke in prispevke in to počne po mili volji.

Državin prostor je prostor davkov in prispevkov in tam naj država izvoli postaviti pravila, pa naj, nediskriminatorno prosim, obdavči vsem prihodovalcem in potrošnikom, kar pač skupnost potom svojih predstavnikov konsenzualno misli, da mora biti obdavčljivo.

Regulirati višino plač pomeni boljševiško uravnilovsko divjanje in rušenje temeljev prostotržnega gospodarstva in temeljnih svoboščin v EU, ki neposredno demotivirajo in izganjajo investitorje iz EU in celo neposredno ruši motiv za investiranje.

Če je v ozadju argumentacija podobna oni švicarski, češ, da se od nenačelnega koaliranja managmeneta in nadzornih svetov želi zaščititi množične male investitorje - lastnike delnic v delniških družbah, potem je to treba početi na čisto drugi ravni in nikakor ne tako, da se prodaja pošastna teza, da smejo mali investitorji ravnati s svojim kapitalom ignoranstsko in nemarno, hkrati pričakujoč od države, da jim špila guvernanto, medtem ko oni gonjeni s požrešnostjo, hlastajoč za dobički neodgovorno investirajo svoj denar v slabo nadzorovana in vodena podjetja. Oni bi dobičke, rizike jim pa naj iz enačbe odstrani akr državna regulacija. Pa i tata bi sinko!

Mali delničarji morajo vedeti, da imajo na voljo veliko možnosti investrianja in če niso sposobni prenesti vročine v kuhinji delničarstva v velikih družbah, si naj s svojim denarjem magari kupijo zlato, se igrajo s konzervativnimi depoziti v bankah, denar dajo v žimnico ali ga zakopljejo na vrtu, ali pa si ustanovijo svoj lastni s.p. v katerem so vse, direktor, delavec in nadzornik.

Tako, kot se godi zdaj v EU, bo trg investitorski kapital silil bežati iz teh jebenih overregulirnaih CECP. 

Zamislimo si absurd, da naši rdeči talibani pričnejo orgijati po plačah managerjev v zasebnem sektorju, češ, da s tem ščitijo male delničarje teh zasebnih podjetij, v resnici pa izvajajo komunistično nasilno uravnilovko, hkrati pa se na področju pravne varnosti, ki je daleč večji toksin, ki mori male delničarje, pa niti ne dotaknejo problemov. Tam kjer se bi morali se ne, tam kjer se ne bi smeli, pa se.

Miselnost politićarjev EU očitno epidemično postaja enaka oni v kitajskih komunistov. Oni bi komandirali povsod, tudi v zasbenih podjetjih in v denarnicah zasebnih lastnikov kapitala. 

Sam, jebatga, drage moje politićarske gnjide Soedinenih Štatof Jevropi, kitajske komunjare so v ta namen izvedle revolucionarni pokol, totalno ekspropriacijo privat lastnine z nasilno nacionalizacijo in na koncu še seeltivni reverzni proces rdeče tajkunizacije, na tak način, da šefi lokalnih, regionalnih in vsekitajskih partijskih organizacij imajo v žepih milijarde dolarjev. Enačiti se s komunističnimi politiki Kitajske ne gre, če prej v EU en izvedejo vse prej našteto, hehe.

Pridigati o prostem trgu in svobodi in človekovih pravicah, hkrati pa sanjati mokre politićarske sanje o total uravnilovki in eksproriaciji premoženja po mili volji politićarjev, ki so fovš manađerjemv delniških družbah, je pa milo rečeno drkađijska balada.

Sicer pa, to bi moral reči na začetku, naši žurnalisti pograbijo vsako novico, ki njim vsaj malo diši po temu, da tudi Švica ali Nemčija ali kaka druga EU in Evropska država uvaja komunističnim idejam podoben suspenz prosetga trga na tem ali onem področju, jo seveda primerno spačijo in servirajo začinjeno z mokrimi sanjami svojih "levičarskih" nailno uravnilovsko sučnih dušic. Bog ve kaj je Angleca rekla, naš vrli žurnalist je to postregel kot instruktivno škodoželjnost, češ, evo vsi po Evropi managerjem regulirajo/omejujejo plače, Alenčica Tekstilnaja, ne čekaj na maj, kar po njih, kar po osovraženim slovenskim managerjem!

Link