[gsavli]
> [rava]
> v družbi, ki tok da na formo in nič na vsebino, kot je naša, ima neko skromno bitje na razgovoru ful slabe šanse.
> pri naših kadrovicah - pa tudi management je en in isti klinc v bistvu - so daleč najbolj zaželen kader ultimativni zmagovalci, ki imajo od ama čist povsod bogate izkušnje, vse znajo itd.
> bohvar, da nekdo na razgovoru reče, da nečesa ne zna ali da nečesa še ni počel ali celo da se določene zadeve pač ne dajo naredit. ga majo za totalnega luzerja, pol pa začnejo pri selekciji limat nalepke da ni borc, pa taka jajca.
> cigo, ki jim bo obljubil use, bo pa ziher sprejet.
> to velja za večino slovenskih firm, še posebej pa za srednje/večje, kjer imajo kadrovice.
> pol pa firme pa tle pol foruma jamrajo, da ni dobrih kadrov.
> jasno, da jih pri njih ni, če jih nategne vsak blefer, ki mimo pride.
S takimi kadrovskimi forami naravnost kličeš psihopate v svojo firmo.
Oba sta zadela žebljico na glavico.
Slovenija je "poseben" prostor, ko gre za kadrovanje.
Je posebno sfukan prostor, če smo natančni.
Torej tudi topogledno smo v iber zblojeni! Le zakaj se ne čudim?!
Lahko bi vam opisoval ne le množico bizarnih primerov na obeh straneh zaposlovalne enačbe, ki sem jih sam izkusil med delom, temveč celo različne TIPE že devijacij in zares zares obskurna dogajanja, nikjer drugje po svetu videna.
Da se pa ne bi ponavljali, bom k vajini poanti raje dodal kakšno "besedico-dve", hehe, ter tu pa tam pokazal še na kakšno novo poanto oz. hepening.
Za iztočnico mi dovolita, da najprej malo dodam k vašima poantama. Evo, recimo Rava omeni, da je v nas forma pred vsebino. Zelo zgoščena in težka obtožba je to. Ki seveda drži, hehe, majkemugaspalim, takorekoč! Živimo pač v potemkinovskem pročelju, kjer nil ni to kar si mislimo da je, pa je itak najbolj pomembna baš front-end forma. Kruha pa papmo tudi mi, torej ipak v ozadju teče tudi nekaj realnega, kar pa v nas nima veljave, seveda. Da o gloriji darovani dejanski vsebini niti ne govorimo!
A mejk nou mistejk, v nas je tako praktično povsod in v vsemu. Jebiga, ko pa dogaja na področju kadrovanja, postane to seveda da usodno in rušilno do nepredstavljivosti.
Zanimivo je, da so od tega sčasoma postali deformirani ne le kadroviki, temveč tudi številni iskalci zaposlitve. Na primer, k meni so po zaposlitev hodili ljudje, ki so med razgovorom nenehno govorili samo in izključno o svojih diplomah, popirjih, uradnih treningih in podobnih čudih. Eden mi je turil vso to goro popirja, češ, v dokaz da je đek, jaz sem mu pa rekel, da nea rabim, ter, da nisem videl niti ene diplome od niti enega svojega zaposlenega, pa tudi njegove ne rabim nujno videti, sploh pa ne na dan ko se šele prvič pogovarjamo.
Pri enih je šlo prav za že patološko sfokusiranost na formo in popir. Eden je na vprašanje zakaj hoče oditi iz trenutne zaposlitve odogovoril nekaj takega: "Zelo me iritira, ker v tej firmi, kjer zdaj delam, ne dajo dovolj spoštovanja oz. poudarka na formalno izobrazbo, saj ozkogledno nagrajujejo in na pijedestal postavljajo zgolj one, ki so uspešni pri tem, kar podjetje trenutno rabi oz. počne. Trenutni denarni izkupiček jim je vse, za bodočnost pa nimajo časa"..
Jap, točno to je rekel. Vprašal sem, konsterniran od njegove izjave seveda, kaj je narobe, če podjetje nagrajuje one, ki so učinkoviti pri tem, kar podjetje ta moment potrebuje oz. počne oz. mu prinaša keš? Saj vendarle ravno to prispeva podjetju in lastniku njun vsakdanji "bread&butter", sem še umno pripomnil, da ga malo pomirim in bolj odprem. Rekej je da je to dolgoročno zgrešeno, kajti "bodočnost je v najvišje izobraženih kadrih, četudi morda pri delanju keša niso ravno najbolj učinkoviti, ampak je to recimo neki tam trgovčič, ki dela v prodaji". Jap, tako je govoril toti Zatrafrustra!
Seveda da nisem baš razumel njegovega dijaboličnega nakladanja, jasno mi je pa bilo kam pes taco moli. In ga seveda nisem zaposlil. Dobil je zahvalno pismo.
Naj povem, da smo spričo narave posla in naših zmožnosti plačevanja imeli same univerzitetno izobražene ter hkrati zelo talentirane ljudi plus nekaj ljudi s t.i. 6. stopnjo, ter eno asistentko s srednjo šolo, ki je ravno v prostem času delala še neko višjo šolo za poslovne sekretarke. Ki so ravno tako bili zelo zelo talentirani in v um stabilni osebki, kar je pri meni bil vedno glavni kriterij. On je pa bil magister in je zgolj zaradi tega pričakoval kar najvišje plačilo in status itd.
A niti ni imel baš ne vem kakšno podlago za to. Evo recimo, glede njegovega znanja jezikov, je žalostno dejstvo bilo, da smo že med razgovorom ugotovili, da oba tuja jezika govori kot Arafat z značilnimi nemškimi in slovenskimi napakami (lajk for example "Zej" namesto They, "sinkink" namesto thinking ipd junouvotajmiin). Dočim recimo, naša srednješolska asistentka je nekoč igrala tenis po svetu, je bila vobče talentirana in je znala angleško in italijansko v iber brezhibno. Bila je tudi vobče fakin dobra in profesionalna pri svojem delu, itd, junouvotajmiin. No ja, tudi big bubiz in noge do pod pajzho je imela, ma to nea je bilo nikomur važno. Majke mi sudija.
Drugo, kar bi želel še bolj kot to poudariti, je odnos slovenskih kadrovskih služb do starejših iskalcev.
Najraje ne bi preveč na široko, da se poanta ne izgubi, a poznamjaz sebe, hehe, zato uvodoma povem poanto: Katastrofa! In groza!
Dasiravno je razumljivo in naravno, da na trgu bolje kotira mlajši iskalec z baš baš enakim veščinskim naborom (kar je bogami ipak če smo natančni, redek primer!), menim, da nikjer na svetu ni tako patološko morbidno devijantnega odnosa do starejših iskalcev dela, kakor je ta naš slovenski. Naši kadroviki, kot bi jih kdo kloniral, se topogledno diskriminatorno obnašajo do starejših, kot bi nenehno kadrirali za nekakšne specialne enote ameriških komandosov, kjer rabiš super fizično zdržljive in mentalno dovolj lahkožive mlade fante. Nekatere kadrovske odločevalke pa kadrirajo, kot bi izbirale jebače za v svojo posteljo. Nič starejših od 35 let, nič bab, nič "grdih", nič nemišičastih! Končno določitev bi pa one najraje sprejele na bazenu, alpa v privat đakuziju. Da kandidatu vidijo in "pretehtajo", ter po potrebi morebit kar stestirajo mednožje. Hehe, junouvotajmiin.
To sem še najbolj občutil in vsakodnevno lahko opazoval v recentnih nekaj let, ko je ta, v nas Kanjcev očitno poslej večna gospodarska kriza, zdesetkala slovenska podjetja oz. delovna mesta.
Nekaj je toksičnega in satansko diskriminatorno grobega v odnosu kadrovskih služb do "starejših" iskalcev.
Tudi veliko iracionalnega je v vsem tem dogajanju. In neumno potratnega!
Naj ob rob temu zatrdim, da je v tem tudi veliko shizofrenosti, saj so mediji prepolni opozoril, da se kot nacija staramo, uradna politika kot kakšna motena skupina avtistov neustavljivo monotono že gaga, da je nujno premakniti letnico pri kateri se izračunava t.i. "polna pokojnina", kar je v pogojih naših komunističnih rulerjev postalo kar letnica do katere ljudje nimajo dostopa do svojih pokojninskih prihrankov oz. letnica obvezne tlake v gulagu na prostem, pa če lahko ljudje po letu 50 najdejo delo ali pa ne. Ravno zaradi slednjega vemo, da bo to postala kar letnica do katere mora vsak v današnjih generacijah obvezno hirati na socialni pomoči. V bodočih generacijah bo to seveda sčasoma vse drugače, ker ljudje, če država ostaen komunistična, ne bodo več računali na pokojnino iz obvezne sheme, temveč jo bodo odpisali kot davek oz. čisti reket. Drugo je seveda, če bodo sploh lahko kaj prihrnaili od svojih plač v nekakšnih izvenobveznih shemah.
Shizofrena je družba, katere fritzlovsko-fašistični kapotovsko-gulagovski odločevalci v isti sapi terjajo, da se nikomur ne dovoli prejeti prvo pokojnino (ustrezno zgodnjemu upokojevanju znižano, seveda) pred letom 65 starosti, in hkrati ne želijo v smislu zaposlitve niti razmišljati o komerkoli, ki je star preko 50 let, celo zakone so tako naštimali, da se podjetja ja ustrašijo, da jim bodo potencialno čedalje bolj betežni 55+ letniki obtičali na plačilni listi, pa jih zato iz previdnosti pravočasno, že okrog leta 50 starosti, odpustijo. V recentih nekaj letih je ta meja, pri kateri slovenski kadroviki nočejo niti razmišljati o "starejšem" iskalcu dela, že zdrknila na 45 let. In roko na srce, v družbi, ki pri 950 tisoč aktivnih ima 130 tisoč nezaposlenih, med njimi celo 40 tisoč mladih, je do določene mere celo normalno, da "starejši" težje dobijo delo.
Ko se v kadrovski službi kakšne slovenske firme pojavi "starejši" iskalec, ga bi najraje utopili, saj jim, po njihovi zblojeni percepciji, vendarle "samo krade čas".
A mejk nou mistejk, tako se obnašajo tudi slovenske agencije. Jaz sem agenciji, ki nam je rihtala lide, moral posebej naročiti, da mi naj ne izločajo nikogar po kriteriju starosti. Šele potem, ko sem ugotovil, da vse starejše od 40 oni kar preskočijo. Češ, oni so sklepali, da "tako mlad kolektiv" ne želi "starih", da jim kvarijo vzdušje. Katastrofa!
Siemens Slovenije je nekoč na vrhu med odločevalci imel nekakšne napihnjene metroskesualne pizdeke (enega zelo dobro poznam in ga poznate po mojem vsi, hehe), pa so v časopise mesece in mesece turili oglas, da iščejo direktorja za to in to, ki sme biti star največ 35 let. In so ga tudi dobili. In izpušili velike peneze. In doživeli fijasko. Pa ta oddelek ukinili. hehe.
Ob tej priložnosti sem onega pizdeka poklical in ga vprašal, kaj se to gredo: Bil je tako poln sebe, da mi je kobajagi v šali rekel, da bom že jaz - Shaman the samaritanec dal delo starejšim od 35 let, oni pač hočejo mlade, ne pa neke tam "stare kuke". Tudi on je od tam potem bil odslovljen nekega dne po enaki logiki, pa tudi zakon smo nekega dne sprejeli, da je takšno diskriminatorno oglaševanje prepovedano. Potem je politika Siemensa Slovenije spet postala, da mora direltor česarkoli biti oseba z ustreznimi izkušnjami, hehe. Normalno, jebote! In zdaj še tuš - V Siemensu po svetu imajo ravno obraten problem. Mlad direktor je tam težko postati. Kar prav tako ni povsem okej, ma to je za v drugo zgodbo, moja poanta je zgolj to, da si je tako diskriminatorno politiko v SLO izmislil nek zblojen slovenski napihnjeni prepotentni od darenalina odvisen metroseksualni japijevski pizdek in da to ni nikoli bila politika Siemensa.
Ne le agencije in napihnjeni direktorji-odločevalci, celo Slovenci in prevsem Slovenke-kadrovčice, hehe, ki delajo v kadrovskih službah multinacionalk se obnašajo drugače kot njihovi kolegi na Dunaju recimo.
Ergo, oni dan mi je kolega star 49 let v faco sesul, da nimam prav, da "multinacionalke" ravnajo drugače. Rekel mi je, da je bil na razgovoru v slovenskem Microsoftu, ki se bojda kiti s priznanji "the best tanarbolš zaposlovalec", enako kot Krka, recimo, pa ga na koncu niso niti obvestili ali je proces zaposlovanja za konkrento prijavo zaključen al ni. Zgolj iz tega, da je od takrat minilo več kot leto, hehe, sklepa, da je vsega konec in so nekoga že zaposlili. Hkrati je bojda konkuriral v Krki in doživel isti tretma. In zaključil, pa meni sesul v faco - "Vsi so ti oni isti, shaman, domači, tuji, isti kurac, samo ti sereš, da multinacionalke gojijo drugačno kulturo!"
Jaz sem ga napotil, da naj meni na ljubo kreira profil na Microsoft careers, pa potem naredi eno prijavo v Microsoft na Dunaju. Tako je storil. 10 krat. In 10 krat dobil, promptno seveda, par sporočil po prijavi. Enega, ko se je prijavil, ki je bil avtomatiziran sicer odogovor, hehe, in drugega podpisanega od neke pupike v kadrovski, ki mu je potem ko je v nekem od krogov šortlistanja odpadel, pač prijazno sporočila, da ga "tokrat" žal niso izbrali, da pa bodo njegove podatke...itd...junouvotajmiin.
No, potem je on men plačal pepeloposipni per in med sejo priznal, da ne gre za Microsoft per se, temveč očitno za baš nekšen slovenski sindrom. Gre za kulturo! Gre za odsotnost človeškosti v tej naši jebeni zatohli dolini greha. Gre za objestnost! Gre za brezčutnost! Gre za nemarnost! Gre za sprijenost! Jap, pupike moje drage forumske in dedi moji forumski, gre za to, da so to lastnosti družbe v kateri živimo. Za to gre! Lepo smo si to reč uštimali, ni kaj! Na, zdaj pa takle tudi mamo!
Link