Pelc Mizarjeva je edina, poleg Herlocka Šoltesa seveda, ki jo vsaj malo skrbi za zdravje te države.
V teh težkih časih je pomembno, da se vsake toliko oglasita, da vemo da nekaj miga. Da nismo tako sami sebi prepuščeni. Lepo je vedeti, da sta tam nekje za pisalno mizo in da budno oko pazljivo nadzoruje vsako kretnjo "unutrašnjeg neprijatelja koji nikada ne spava", ki bi nam lahko škodoval. Treba je pomagati tej mladi državi, ki je včasih celo zasvojena z osamosvajanjem samostojnosti v svoji želji, da izpolni tisočletni sen.
Če strnem: danes je še dovoljeno sanjati, toda že jutri se začnejo nove tisočletne sanje.
Matervola, včasih so bile petletke, dons pa že taužent ni nč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar