Po mojem je povsem nerelevantno preštevanje na ravni tiste cifre od 33 tisoč državnih uslužbencev. Bolj relevantna je tista druga tu navedena cifra od 161 tisoč na državni sisi visečih "zaposlenih" v javnem sektorju.
A žal tudi ta ni kompletna oz taprava. Taprava je šele tista cifra, v katero so dodani sorazmerni deleži števila uslužbencev vseh podjetij v državni lasti in solasti. Kajti, de facto, vsi oni visijo na državnem jošku in so glede na vsakoletni negativni skupni saldo v bilancah, ki traja že 20@45™, pravzaprav odhodkovna postavka v proračunu. Negativna, seveda. So strošek v proračunu.
In to veliko večja postavka kot bi površnemu opazovalcu, ki je nasedel na potemkinovsko pročelje agitpropa, utegnilo izgledati. Saj ne gre zgolj za ta negativni saldo oz. izgube, ki jih te obskurni kolhozi že 20@45 vsako leto pridelajo skupno pod črto, gre tudi za nenehno tekoče bailoutiranje in za izpad davkov in drugih prihodkov v proračun, ki bi sicer obstajali, če bi namesto državne udbokolhozne golazni, ki kučanovski bandi omogoča kontinuiteto njene boljševiškotalibanizirane mafijske orgije, recimo nekšnih telekomov alpa udbobank, nek drug, zasebni lastnik, izvajal to komercialno gospodarsko dejavnost na našem trgu.
In ader wordz, Slovenija je v težavah zato, ker ima več kot 200 taužent od skupno komaj 723 tisoč zaposlenih neposredno visečih na državni sisi, oz zato, ker potihem, prikrito (sicer niti ne zelo vešče prikrito, hehe) še naprej fura de fakin facto državni kapitalizem oz. t.i. "socializem", ki, s stališča obsega vseh transkacij na trgu in v gospodarstvu, skupaj s fašistokomunističnim bratovščinskim tajkunskim mafijskokartelnim brutalno plenilskim turbokapitalizmom maziljencev in nosilcev režima, tvori nekakšno repliko nekdanjega "socializma", "elita", ki ves ta kapital in tokove ima pod palcem, je pa replika oz. neposredna primarna reciklaža oz. delno kar ena-na-ena nadaljevanje delovanja nekdanje kompartijske nomenklature. Celo za povsem iste ljudi gre v glavnem.
Ta koncept, ta doktrina, taka programska usmeritev na nezasluženo rentarstvo maziljenev režima, ki se napaja iz reketiranja, hajduškolopovskih drakonskih in absurdno visokih harčev, ter celo brutalno odkrite ekspropriacije izvajane nad diskriminirano večino, je enkrat že bankrotirala državo in videti je, da se bo to znova zgodilo, oz. se je de facto že zgodilo, zdaj ostaja samo še to, da si to bridko resnico priznamo. "
Večna zajedalska "elita" že dela na tem, da tudi iz tega cikla bankrota pridejo kot zmagovalci in se obdržijo na vrhu, za vse zlo, ki so ga prizadejali narodu, pa znova najdejo žrtev, ki ji bodo obesili vse grehe, narod pa naščuvali v linčarski pohod proti tem surogatnim "krivcem". Odtod toliko gaganja o nekakšnih fantomskih "neoliberalcih", ki v SLO niso rulali niti sekunde v vsej njeni zgodovini, nit kot neo- niti kot paleo- niti kot liberalci brez vseh slabšalnih predpon.
Zato je treba v smislu poante tega članka, obravnavati cifro, ki predstavlja seštevek javnega sektorja in zaposlenih v državnih podjetjih.
Jasno je tudi kako se najlažje in najhitreje zniža število zaposlenih, ki visijo na državnih joških. le da se komunistofašistomafijska kamarilja zaveda, da ej temelj njenega "socailizma" to da ima v lasti čimveč podjetij in da je javni sektor čimvečji. Zato se bo privatizaciji in eliminaciji rentarstva in reketarstva upirala do poslednej kaplje krvi. V narodovem trupelcu, seveda, hehe.
Naj omenim, da v tem zblojenem Zlaganistanu oz Nategunistanu, v katerem se ne ve kje se neha nategunsko in ali utopijsko-butalsko potemkinovsko pročelje in kje se začne kruta realnost, nekateri poznavalci že poldrugo desetletje omenjajo cifro 450 tisoč zaposlenih, kot cifro, ki je vezana na državno siso. Sam sicer nisem nikoli šel secirati to cifro in kaj v resnici jo tvori, se mi pa dozdeva, da razumem kaj so imeli v mislih. Sliši pa na ime kobajagi-kontribucijska ekonomija. Takšna recimo, ko v neki družini mladoletni sin ima vtis, da je zaslužil denar in prispeval v družinski proračun, ker je pokosil travo, pa so mu dali par fičnikov dodatno v žepnino. V resnici pa vsi vemo, da je družinski saldo v pozitivo spravil le keš zares zaslužen izven družine in prinešen v družinsko bilanco kot zares fakin enđibl pozitivni priliv keša.
V deželi, v kateri je zaposlenih samo še 723 tisoč ljudi ima pa iz te cele cifre 450 tisoč ljudi, katerih plače so odvisne od proračuna, pač ni realno pričakovati blaginjo in prosperiteto. In je še manj realno oz. povsem neutemeljeno trditi, da pri nas ni nadaljeval orgijati državni kapitalizem oz. t.i. "socializem". Če pogledamo v strukturo, nam postane jasno, da je zelo malo čistega prostotržnega kapitalizma v Sloveniji. Sploh, če merimo po skupni vrednosti vseh denarnih transakcij. Komunisteki so si, de facto, uredili kontinuiteto njihove doktrine in sistema. E, to pa je velik problem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar