petek, 02. november 2012

1864916 - recenzija kolumne "Hvala, gospod župan" Uroša Urbasa

Včeraj sem [spet] uletel v neko družbo, v kateri so "gonili politiko".

Nekaj časa sem namenoma ignoriral položaj, kot češ mogoče bodo nehali, če se jaz ne pridružim, potem sem začel s proaktivno destrukcijo teme pogovora, ki je SPET bila totalno butalska in aftrofijsko kaotična, tak, da sem načrtno spraševal po zadevah, ki so izven domene "politke", ki so jo "gonil".

Pri tem svojem epskem boju za "normalnost za debatno mizo" sem moral razmišljati hitro, hkrati taktično & strateško, mislim, da sem na neki točki presegel Napoleona in Žukova skupaj.

Stopnjeval sem napore in prešel zavestno že v povišano stopnjo bojnega udejstvovanja moje male gverilske diverzantske akcije "z omejenimi cilji", hehe, ki sem jo v glavi imel čas jasno sam pri sebi klasificirati za drugo pa potem za tretjo stopnjo diverzantske vojne proti omizni blaznosti v Kranjcef.

"Stopnja 2" je bila, ko sem, skrbno opazujoč koga vse imam za mizo, zavestno iskal teme, na katere se bo tisti konkretni posameznik "napalil" pa skupaj z mano debato odvlekel v, po moji percepciji zdrave vode in tematike. Stopnja 2 je torej stopnja individualiziranih tem razprave, pisana na kožo vsakemu posamezniku za mizo.

Nič ni pomagalo, niti ogrodje stopnje 3, ki sem jo že imel oblikovano v umu. Bitko sem spet izgubil. Katastrofa je bila na pomolu. Čakal sem samo še odločilni terminalni HirošimskiDogodek™, da kdo načne temo včerajšnjega dne, temo obiskovanja grobov NjihovihSvojih™ in NeNjihovihNeSvojih™.

Začuda, debata ni zavila v to smer, se je pa razplamtela posebna "unikalna" tema, tema devastiranega slovenskega gospodarstva, s pod-temo šolanja in razpoložljivosti in neustreznosti strukture kadrov.

Naj takoj povem, da je, seveda, tako kot taužentkrat prej, debata na koncu izzvenela jalovo, nekonstruktivno, destruktivno celo, butalsko, kalimerovsko, samopomilovalno, z nepreglednimi količinami mitologije in mitomanije in figožepnega pačenja in sprenevedanja na slovenski način.

In seveda, tako kot tisočkrat do takrat, sem se v nekem trenutku za neznano količino časa izključil pri živi mizi, hehe, ter se spontano in nekontrolirano pogreznil v razmišljanje o tem, kaj je to, odkod to, kaj je vzrok temu, da smo prebivalci Kranjske marke takšni nepopravljivi in nepoboljšljivi jajčarji.

Opazil sem celo, včeraj bolj jasno, kot kadarkoli prej, da to absolutno nima nič opraviti z gensko zasnovo slovenskega etnosa, saj so se enako butalsko in brezplodno obnašali tudi vsi za mizo prisotni naturaliziranci, tujci-rezidenti in dotepenci raznorazni. Štdiranih ljudi kot toče, ma vsi jajčarji za umret. Dovolj je bilo, da so z nami živeli več kot 20 let in evo, vsi so že bolehali za tem kranjskim sindromom, katerega lastnosti in patologijo sem orisal tam zgoraj.

In kaj ima to veze s tem tekstom od Urbasa, ki je po svoji vsebini nekakšen resigniran kalimerovski sarkazem. Najbrž se je Urbas spričo morbidnosti včerjašnjega dne, ko Kranjci strastno prekoračimo mejo dobrega okusa in se pogreznemo v čaščenje smrti, kar bi nam v neki drugi situaciji lahko bilo služilo kot substrat na katerem izraste epska junaškost in nor pogum, v vojni recimo, v miru pa to ni nič drugega kot destruktivna bizarnost, ki diši po suicidnosti ....

...kakorkoliže, najbrž je Urbas včeraj padel v posebej globoko depro, pa se mu je zgodil ta post travmatski sindrom oz. odziv na globoko stresno stanje, ki ga je preživel v formi tega ne baš sprento spisanega članka.

Ali pa je Urbas preprosto predolgo že živel v kranjskih logih, pa je tudi njegov destruktivno kalimerovski sarkazem zgolj še ena manifestacija brezplodnih debat, kakršno sem omenil v uvodu.

Družba je v shizofrenem stanju povsem enakemu tistem omizju iz uvoda, saj vlada ne premore državniškega in zares državotvornega poguma in državniške volje. Ni sposobna predlagati zares prave in zares new-fer-deal reforme, ki so čiste in čisto pozitivne.

Ker so reforme te vlade, na nek svoj rahlo drugačen, a ipak podobno patološki način nekorektne in neustrezene, kakor so bile tudi predlagane "reforme" prejšnje vlade, je seveda povsem vseeno kdo jih zruši, saj nič drugega ne zaslužijo kot rušenje.

Pri tem nič ne pomaga, če urbasi debatirajo na način, da "svet od nas terja, da spričo dijagnosticirane sladkorne pacijentu amputiramo bolan, gangreničen ekstremitet", pa opoziciji v času Pahorja in opoziciji v času Janše očitajoče servirajo jezo in sarkazem, češ, če bomo cincali, bo svet na nas jezen, saj nočemo amputirati bolanega ekstremiteta.

Sam jebiga, Urbas, problem je, da je pozicija tako v času Pahorja, kot ta zdaj, naredila nedopustno potezo. Predlagala je, da se pacientu odreže zdrave ekstremitete. Oz tudi zdrave ekstremitete.

Urbasi pa gagajo, "rezati se mora, kaj čakamo". Hehe, jebotealah! Kaj je to? Jebeludzbunjenog™?

Ja, rezati se mora, samo zakaj pozicija noče predlagati, da se reže izključno bolano in se pacientu pripravi tudi ustrezno dieto do konca njega dni, če pa iam sladkorno od napačnega življenja? Zakaj blefira in predlaga, da se reže zdravo, oz. tudi zdravo, samo zato, ker računa, da bo s tem pomirila "Svet™", ki pač pričakuje rezanje, kot izraz ukrepanja.

A problem Slovenije ni niti Urbasov kalimerovski sarkazem, niti kalimerovska destrukcija opozicije naciljana na sicer ipak de facto slabe reforme, problem Slovenije je motivacija rušiteljev oz alternativa, ki jo ima za ponuditi v žepu tisti, ki ruši. Tudi tista alternativa je destruktivna in napačna in toksična in zgrešena in nepoštena in kalkulantska, celo še veliko bolj od predlagane. Tista je pošastno slaba in napačna. Tista je vse probleme povzročila!

Mene slovenska pat pozicija spominja na položaj, ki se ga da opisati s tistimi vici, v katerih se glavnemu karakterju nudi več opcij, ki so vse slabe, tipa: "A raje vidiš, da te posilim z Vazeljin al brez?" In potem ko glavni karakter izbere "z Vazeljin", pokliče posiljevalec tako: "Ejjj Vazeljin, pridi ven da skupaj posiliva glavnega karakterja tega vica".

Zakaj se nam Kranjcem godi tako, da nam naši lastni liderji nudijo same slabe, fritzlovske alternative? Zakaj v nas Kranjcev ni niti enega državnika, vladarja, politika, ki bi nam ponudil seks, ki pa ni hkrati tudi posilstvo in to frit in to zVazeljin™. Zakaj nam - moškim prebivalcem Kranjske marke ne bi ponudili seks fkurac, kamor se mi - večina Kanjcev najraje onegavimo? Fkurac! Težko li je?

Nekdo iz ZasrkbljenegaSveta™ je Kranjcem rekel, da se nujno moramo onegaviti, če hočemo imeti otroke, vlade vrlih Kranjcev so pa to razumele tako, da se ta Svet™ da pomiriti s tem, da pač teatralno javno seksamo, pa ena za drugo predlagajo naciji reformo vzdolž vektorja vprašanja , ali nacija hoče "zVazeljin™ ali zbrezVazeljin™?".

Kaj pa če se nacija v anus ne bi natepavala niti zVazeljin™ niti zbrezVazeljin™, ampak bi vlada enkrat za spremembo predlagala zdrav, prostovoljen koitus, penis v vagino, spermij v jajčece, pa da rešimo ta problem, ki ga imamo in rešitev le tega od nas terja ZaskrbljeniSvet™, tako, da končno dobimo zdravega otroka? Ha? Bi šlo?

Če ne gre, sem jaz za referendum, da se nesramni bestialni predlog vlade na liniji vektorja "Z Vazeljin ali zbrez?" zruši, pa četudi pri tem moram za nekaj časa biti na strani nekega homofoba, ki mu gre zgolj zato, da "zjeba homoseksualce". Če je jebeni odvratni homofob edini, ki je dovolj nakurjen, da predlaga referendum, mu bom hvaležen, kaj naj?

Zakaj ni nikogar, ki bi imel pogum, da ponudi ZGOLJ fer, in ZGOLJ fer, novi družbeni deal, brez primesi strupov, ki bi našo kranjsko domačijo stabiliziral in na njej vzpostavil in vzdrževal zares fer in dolgoročno vzdrže poštene nelopovske, nezajedalske, neprevarantske, neizkoriščevalske medsebojne odnose?

Zakaj mora vsak naš vladar v paketu s tem vedno riniti še zlo prevare, laži, natega, zlorabe, nasilja, reketa, diskriminacije, izkoriščanja in kar je še takšnih figovžepne stvari, ki imajo najmanj dve generalni posledici:

1) Destabilizacijski efekt na finančno oz ekonomsko vzdržnost naše domačije, ki je edini aspekt, ki ga opazujejo tudi naši sosedje v Eu in na planetu Zemlja. Pa eto od nas terjajo, da se uredimo in jih podrobnosti o poti ne zanimajo, da le pridemo na cilj. (Pri čemer mi po desedanjih predlogih na cilj sploh ne bi uspeli priti!)

2) Nesprejemljivost za najmanj polovico prebivalstva, v resnici pa bi, če bi prebivalstvo temeljito zrelo razmislilo, vse tovrstne rešitve bile vedno nesprejemljive za najmanj 99%+ prebivalcev Slovenije, saj so všečne vedno samo politični kamarilji. Vedno samo enemu polu kamarilje! Pahor je zato dobil odločen trojni ne, ker je nacija po nekem čudežu, čeprav je reforme iz popolnoma talibanskih razlogov rušil Semuljić, ipak reforme zrušila. Narod globoko v celicah čuti nateg.

S tega stališča imamo v Sloveniji paradoks, da so predlogi Janševe vlade bolj blizu idejam in interesom politkov v opoziciji, kot pa pravim racionalnim ineteresom 99% prebivalcev Slovenije.

Zato je Urbasovo medvrstično jokcanje v resnici povsem zgrešeno. Bognedaj, da se nam partitokratska politična oblastna pozicija in opozicija kompromisno zedinita. Takrat bomo pa za dolgo pahnjeni v bedo. Takrat bi pa Urbasovo sarkastično "veselje" zaradi prihajajočega protektorata, moralo rapidno odvreči vsako sled sakrazma in postati iskreno in smrtno seriozno.

Tudi sicer moram in želim ta post zaključiti s tezo, da smo na žalost v umih, v seštevku celotnega našega kolektiviteta, predvsem pa v umih relevantnih usmerjevalcev in odločevalcev, tako močno zavoženi, da bi moral Urbas nemudoma nehati kalimerovati in se lotiti priprave predloga čisto konkretnega posebnega zgodovinskega referenduma, s katerim bi naša nacija kot prva na svetu, inovativno, zahtevala protektorat za zaščito od nasilja in nepoštenja lastnih "elit", ki bi ga izvajala liga narodov ter inštitucij sestavljena približno tak: USA, UK, Vatikan, Švica, Švedska, Norveška, UAE, Nova Zelandija, pod vodstvom evropske komisije in kakšne posebne komisije UN.

Če se bi tej ligi seveda sploh jebalo tako močno za nas, hehe.

To je, po mojem, v tem trenutku, ko se Slovenija nahaja daleč onkraj "point of no return" edina rešitev za Slovenijo.

Urbas, si že senior žurnalist, Pero Franklnov in ti ste dovolj na "pas mater", da te bo podprl, prosim izrabita in zlorabita ves svoj medijski vpliv in moč, hehe, pa sprožite zbiranje podpisov za referendum. Referendumsko vprašanje se naj glasi:

"Ali ste za to, da se na nižje izlistani seznam držav ter inštitucij obrnemo s prošnjo za protektoratsko upravo za naslednjih 50 let?"

Spodaj pa kratko pojasnilo, da se bi tega šli zato, ker naši politiki, liderji, državniki, vladajoče elite, niso fer in nočejo ponuditi samo čisto vino, brez da bi noter dodajali antifriz, težke droge in druge psihodelične in toskične substance, ki naj narod naredijo za matastega in ali zastrupljenega. N O Č E J O!

In ker nočejo, ker so jim njihove zasebne sebične agende pomembnejše od nacije, za katero morajo skrbeti, jim hočemo državljani s tem referendumom čisto vsem, tem par promilom najbolj sprijenih Slovencev, Kučanu, Janši, Pahorju, Tuerku, Jankoviću, Kavčiču, Žerjavu, skratka vsem pizdunom politićarskim pokazati visoko iztegnjenega sredinca in jih za večno odložiti na smetišču zgodovine oz na prakingu z imenom "Nerelevantia Mare Traquillo".

Ne vem ali bi čisto vsi aspekti protektorata bili za Kranjce dobri, vem pa eno: Ni jo v vesolju bolj pravične zadeve, ki se bi absolutno nujno morala zgoditi, kot je ta, da se vse naše politike v eni potezi naredi za povsem nerelevantne, neobstoječe, politično mrtve kadavre, da v sekundi dojamejo, kako zavoženo je vse, kar je povezano z njihovimi bednimi prevarantskimi življenji. To, 50-letna protektoratska bodočnost Kranjske marke bi bila edina zares pravična in prava rešitev, ki omogoča instantno eliminacijo vpliva te naše politićarske kamarilje.

Po domaće, dati jim moramo, kar si edino zaslužijo. Politično smrt in pozabo!

Zraven bi narodu pojasnili, da bi od teh protektorjev terjali, da zamenjajo vse seme zla ke dol do zadnjega voljenega funkcionarja na ravni lokalne uprave, kajti vse drugo ne bo dalo efekta. Tako!

Urbas, prosim sporoči mi, na kateri naslov se pridem podpisati, ko boš pričel zbirati podpise za tak referendum. Danes, ko se že malo izza oblakov kaže sonček, predpostavljam, da niti nisi več voljan goniti sarkazem naprej, nje™? Odvrzi sarkazem in kalimerovstvo in se primi konstruktivnih predlogov.

Link

Ni komentarjev: