Počasi, tovariši.
Igra še ni končana.
Kot so povedali Njegova Užaljenost v svoji žugajoči poslanici nehvaležnim slovenskim podložnikom, bo v 2. krogu vse drugače.
Tokrat nam jo je zagodlo vreme in volilna udeležba je bila daleč prenizka. Najbolj progresivni in revolucionarni elementi naše družbe se bitke iz razumljivih razlogov niso mogli udeležiti. Pisno se nam je na primer opravičila celotna preostala XIV. divizija, ker je borce neznosno štihalo v križu. Iz neštetih upokojenskih društev smo dobivali brzojavke o nenadnem poslabšanem zdravstvenem stanju naših najbolj preverjenih in zanesljivih jurišnih čet. Prejemali smo presunljive telefonske klice, ko so nam naši zvesti podporniki dobesedno jokali v slušalko, da si srčno želijo voliti Njegovo Užaljenost, pa ne morejo do volišč, ker jim vremensko razboleli artritis komaj dovoli sprehod do stranišča in nazaj.
Toda, tovariši, to je preteklost. Do decembra bomo organizirali lepo vreme. Mobilizirali bomo vse sile, vpoklicali bomo španske borce, prekomorske brigade in udarniške divizije, šli bomo od enega upokojenskega štaba do drugega, ozdravili vse te njihove preklete artritise, lumbage, išijase in druge vremensko občutljive neprijetnosti ter jih za silo zaflikali, da bodo uporabni za končno bitko. Šli bomo na Brezje, pred kamerami bomo molili rožni venec, klečali bomo pred križem v Rogu, cmerili se bomo o pravičnosti, točili solze o enakosti, se udeležili vsake najmanjše partizanske proslave, ki jo bo še možno stlačiti v te prihajajoče 3 tedne, in če ne bo nobene, si jo bomo izmislili... Naredili bomo vse kar znamo, tovariši, in na koncu bomo zmagali.
Tovariši, pljunimo torej v roke in sovražniku v obraz! Naredimo Nam to deželo spet krvavo rdečo - takšno, kot ji je bilo usojeno biti že od začetka časov. Uporabimo bič, če lepa beseda ne zaleže, ker biča je ta mazohistični narod potreben in željan, to je vedel že Cankar. Dokler bomo Mi tu, ne bo na oblasti nihče drug.
Sicer pa protirevolucionarni elementi, ki danes tako naivno slavijo svojo takoimenovano "zmago", sploh ne vedo, kaj vse jih še čaka. Oh, ne. Imamo še mi adute v rokavu...
(Mitja Ribičič je že v nizkem štartu ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar