nedelja, 5. februar 2012

1568417 - dob o hladni državljanski vojni

Sem šel brat komentarje na Črtov zapis, da bi videl, v čem je jedro spora v debati, ki se je razvila.
V podnaslovu je avtor povedal tole:
Pod šminko države poteka hladna državljanska vojna. 

Sam se s tem strinjam, da se bolj ne bi mogel.
Težava je namreč v tem, da se ta konflikt sploh ne artikulira kot konflikt, pa bi se moral!!! 

Velika napaka je bila že ta, da se je pri nas prijel izraz »desnica« za nasprotnike KP, ki so jim ga nadeli komunisti, - nasprotniki pa so bili tako neumni, da so ta izraz sprejeli. In ko so ga sprejeli, so ga začeli igrati, kar spet pomeni, da nimajo pojma kaj delajo.

Komunisti so tačas začeli igrati igro z imenom »mi sploh nismo komunisti«, kar se je tudi dobro prijelo!

Konflikt se je tako preselil navzdol, v temò, proč od oči javnosti in v območje nejasnosti in manipuilacije. Javnost ni hotela ne sprejeti ne izpeljati glavnega konflikta, ki nerešen hromi to družbo in je podobno, kot druge simbole lastne (p)okvarjenosti, raje sprejela teorijo o drugorazrednosti nekaterih dogodkov. Skratka, te stvari naj ne bi bile pomembne za družbo, kakršna smo mi. Kaj pa smo potem?!

Cerkev je ločena od države povsod po Evropi (razen v Vatikanu). Fašizem je ločen od države, nacizem je ločen od države, komunizem je ločen od… Ups!

Ne, komunizem in ideja, ki jo ta nosi s sabo (kar je od nje ostalo), pa ni ločena od države, vsaj ne v Sloveniji!

Komunizem obstaja pri nas kot sila, ki manipulira z ljudmi, kot se ji zdi in zahoče. Manipulira z nami celo do te meje, da nas skuša prepričati, da Cerkev ni ločena od države! Če še ni ločena od države – ja kaj pa potem čakate z ločitvijo Cerkve od države?! Vas je treba posebej prositi, da to storite, tisti, ki vodite to državo?

Janša je javnosti predstavljen kot vatikanski agent št. 1! Še nisem slišal, da bi Malteški viteški red, ki je v papeževi službi, kdaj odlikoval Janeza Janšo, sem pa zato slišal, da je odlikoval milana kučana, pa zato kučanu nihče ne reče, da je vatikanski agent ali da je v papeževi službi in da dela v korist Vatikana.

Nekdo mi je po emailu poslal intervju Svetlane Makarovič. V njem med drugim pravi:

"Domobranski emigranti, ki so se smeli vrniti v Slovenijo in namesto da bi se vrnili s sklonjeno glavo, so začeli s sovražnim govorom. Začeli so pljuvati po partizanstvu, po vsem, kar je Jugoslavija bila."

O trenirkarjih pravi tole:

»Ta shod je bil prav simpatičen in duhovit. Jaz sicer ne hodim na nobene shode in tudi trenirke nimam, se mi je zdelo pa luštkano, simpatično.«

O Cerkvi:

»Ne, jaz sem vedno ogorčena, kadar se spomnim na to klerikalizacijo Slovenije, ki se je začela v Demosovih časih, bodimo pošteni. Cerkev je dobila premoženje nazaj, premoženje, ki ga je ukradla slovenskemu narodu, premoženje, ki ga je oropala, ga je dobila nazaj. Ima polno rit vsega, pa še jim ni dosti. Zdaj bi hoteli še več. Pa naj imajo, samo človek izgubi spoštovanje do te države.«

Najprej, meni Cerkev ni nič ukradla! Jaz že prej nisem nič imel, kar bi mi bilo vredno ukrasti. Da nisem nič imel, pa je zaslužna KP ravno toliko, kot Cerkev! Težava sploh ni v tem, vsaj jaz je ne vidim. Če Cerkev ne bi dobila nazaj, kar ji je država vrnila, jaz ne bi bil prav nič bogatejši.

Težava, kot jo jaz vidim, je v tem, da si KPS prizadeva izmisliti notranjega sovražnika, na katerega bodo ljudje, ki so okradeni izključno zaradi neprekinjene oblasti komunistov v tej deželi od leta 45 naprej, jezni zato, ker se počutijo okradene. Jasno pa je, da si KPS ne želi, da bi kdo krajo enačil z ljudmi, ki so krajo izpeljali.

Antikomunisti so »krivi« le tega, da so v pomanjkanju normalnosti pri sebi sprejeli bedasto igro lepljenja nalepk o »črnih klerikalcih«, ki jim jih kučan vztrajno lepi na čelo. V resnici se sploh nikdar niso jasno deklarirali za antikomuniste, pa tudi kaj dosti jim ni bilo mar za podpis resolucije o izenačitvi treh diktatur, fašizma, komunizma in nacizma, s čemer so sodelovali pri kučanovem mazanju oči vsej naciji in potiskanju konflikta ven iz javne sfere, v podtalno, kjer poteka natanko na način, kot jo je Črt imenoval: hladna državljanska vojna!

Slovenci niso čitljivi.

To je najboljša oznaka, ki mi zdaj pade na pamet. Poleg tega so oportunisti in opažam, da se raje razvrščajo (polarizirajo), kot pa malo pomislijo, kdo in kaj jih resnično ogroža. Če ti bo najprej komunist stopil na prste, boš letel po pomoč pod okrilje Cerkve, oziroma tistega, na kogar kučan kaže s prstom kot na sovražnika. Če pa ti bo kdo naredil krivico z desnice, boš pa takoj rekel: saj kučan sploh ni slab, je zagotovo boljši od »tistih ta drugih!«. 

Dejstvo pa je, da komunisti zanikajo da obstajajo, tisti »ta drugi« pa potihoma pristajajo, da so »tisti ta drugi«, in s tem počasi to tudi postajajo. Sprejemajo oznake in način, kako večina te oznake čuti, in s tem v rit lezejo kulčanu! Na enak način, kot se partizani, ki so se bojevali proti okupatorju in niso bili komunisti, sebe niso nikoli opredelili za antikomuniste, so posledično, potihoma in brez dosti kravala, postali komunisti, tudi če nikdar to niso bili.

Igro je vsem vsilil kučan in vse strani so to igro lepo sprejele in jo zdaj igrajo. Poteka pa skrito, proč od javnosti, in se kdaj pa kdaj pokaže v izbruhih ljudi, kot je Svetlana Makarovič. Slovenija je tudi na državni ravni glih en tak drek, kot je v povprečni slovenski družini. Konflikta praktično ni, ker eden od partnerjev pogoltne krivice, ki so mu (ji) storjene, če ne, pa mora proč, kjer se potem sam jebe z realnostjo življenja. Otroci so itak pohabljeni, emocionalno in tudi sicer, da se kasneje lahko jebejo z okoljem, v katerem životarijo, zblojeni v splošni zmedi, odvisni od mamice in nikoli odrasli, predvsem ima pa kučan take zelo rad, ker je z njimi laže manipulirati, kot pa z ljudmi, ki svojih konfliktov ne pogoltnejo, se ne vdajo, temveč jih izpeljejo do kraja in odrastejo.

Taki pa se ne ukvarjajo z Levico in Desnico in neprimernim etiketiranjem skupin in ljudi, ker ne potrebujejo drugega, kot izkušnjo z njimi, pa jim je takoj jasno kdo in kaj so.

Če bi Slovenija tedaj, ko je bil čas, podpisala resolucijo o izenačitvi treh diktatur, fašizma, komunizma in nacizma, se ne bi zdaj dajali okrog tega, kaj so komunisti, kaj je bil komunizem in koliko škode je naredil. Predvsem ne bi bili tako neumni, da bi kar naprej zatrjevali, da pri nas ni ne komunizma ne komunistov. Tako kot sicer priznamo, da so bili po vojni umori, da pa morilcev ni bilo. Priznamo, da korupcija obstaja, ne priznamo pa, da imamo korumpirane ljudi. Priznavamo tudi, da nam je šlo gospodarstvo v tri krasne, ampak naši ekonomisti so pa briljantni. Za pravni sistem trdimo, da deluje, da ga imamo, ampak kader, ki dela v njem, je preverjeno komunajzarski. Šolan na komunajzarski univerzi v Ljubljani.

Če bi podpisali resolucijo o izenačitvi treh diktatur, fašizma, komunizma in nacizma, ne bi imeli tako zblojenih pojmov o tem, kaj je kriminal in kaj poštenje, kaj je kaznivo in kaj je prav.
Nisem opazil, da bi kdo drugih državah Evrope tiste, ki delajo v sodstvu, označeval kot črne klerikalce, če niso komunisti in bi jih za vsako ceno iz sodstva izganjali. Očitno obstaja še nekaj drugega, kar ni ne domobransko ne komunajzarsko, ampak tega pač ne bomo izvedeli, dokler nam bo kučan dirigiral obnašanje.

Najbolj bedasto pa je, da se včasih nekdo (taki kot je na primer bobanduras) oglašajo s pripravljenimi stavki, ki zmerjajo forumaše z domobranci.

Kolikor se spomnim, je večina sošolcev, če ne kar vsi, iz mojega gimnazijskega razreda dobila povabilo za včlanitev v KPS. Komunist je lahko torej tudi mlajši človek, ni treba, da je bil rojen v prvi četrtini prejšnjega stoletja.

Kar za domobrance ne velja.

Ne vem, če obstaja kje domobranska stranka, v katero se včlanijo antikomunisti, ki potem opevajo »hrabre« trenutke izdaje iz let 41-45 in mimogrede zamahnejo z roko, češ »ah, to je drugorazredna stvar«, če jim kdo omeni sekanje glav ujetim partizanom, približno tako, kot je to storil Danilo Türk, slovenski predsednik, elegantno in ne da bi pri tem trznil.

Zase lahko z gotovostjo trdim, da sem antikomunist, antinacist, antifašist. Nisem pristaš ne Cerkve, ki je z zakonom ločena od države, ne od komunizma in komunajzarske pajdašije, ki še nista ločena od države, bi pa morala biti že najmanj dvajset let, glede na to, v kakšni sredini smo se odločili živeti. Če kdo tega ne ve: s sprejetjem v EU bi morali postati demokratična država! Pa nismo.

Za take kot sem jaz, se prostor v tej državi ni odprl. Že vedno ga ni, ker ves prostor zaseda hladna državljanska vojna, ki se bije zunaj zavedanja državljanov o tem, kaj se dogaja.

kučan novači ljudi na svojo stran potihoma, vztrajno, podtalno, očem skrito. Večina njegovih simpatizerjev, in sem štejem tudi vse tiste, ki pravijo: kaj noriš, kučan je vendar upokojenec, komunizma in komunistov pri nas že dolgo ni več… ni niti opazila, kdaj se je to zgodilo!

Z leti, tovarišija! Z leti se to zgodi!

Na stara leta se ljudje utrudijo iskati druge rešitve in postanejo konservativni. Prav je rekel shaman: KOMUNISTI NISO LEVICA, KOMUNISTI SO KONSERVATIVCI.

Kar pa me veseli, in to zelo, je preprosto dejstvo, da se jim babilonski stolp, zgrajen iz samih zablod in laži, podira. Sicer ne prvič, je pa zato zadnjič.

Link

Ni komentarjev: