[picikato]
Ni na mojem zelniku zraslo, da so lahko lustrirani samo tisti komunisti, ki so imeli "vodstvene funkcije v organih na nivoju države (predsednik republike, predsednik CK ZKS, predsednik SZDL, direktor OZNE, takratni partijski ministri)". In še to samo po letu 1991. Zame je to paket all inclusive pa zato v njem vidim tudi one uboge, ki so tebi všeč kali. Verjamem, da nisi tako zagrizen antikomunist, da bi danes vzel nahrbtnik in šel peš v Jajce samo zato, da urbi et orbi dokažeš da ti komunizem ni pisan na kožo. To pa ni moj problem in zato ne mislim komentirati besedne driske na tem forumu.
Očitno ne razumeš poslanstva in pomena lustracije. V vsej človeški zgodovini, vključno z dejanjem sojenja nacifašistom v Nürnbergu, je sodna modrost skušala uveljaviti kot civilizacijsko normo, da se vojakov ki so morali ubogati ukaze ne obsoja enako kot poveljujoče, oz, pravo pozna normo "tisti, ki so morali pod prisilo ubogati, ne morejo biti označeni za krive".
Tudi v Hagu se sodi predvsem poveljujočim in poleg njih samo onim "vojakom", ki so dokazano zločinili po svoji volji [četudi so bili navadni vojaki].
Smisel lustracije leta 1991, če bi jo izvedli, bi bil predvsem za zločinske označiti KPS, ZKS, UDBO; OZNO, KNOJ in podobne organizacije.
Ter iz politične tekme za 1 do X mandatov izločiti "poveljujoče" v teh organizacijah. Lustracija nima in ne more imeti vloge sodišč, ki bi morala soditi onim, ki so izvedli kriminalna zločinska dejanja in krvne delikte.
Lustracija je politična in moralna obsodba onih, ki so kršili in grobo teptali pravila demokratične igre na političnem prizorišču/tekmovališču in teptali človekove pravice.
Lustracija je po svoji vsebini podobna rumenim in rdečim kartonom in suspenzom v nogometnem tekmovanju. Če nogometaš na travniku igrišča, med tekmo krši pravila, dobi lahko dosojen navaden prekršek, rumeni ali rdeči karton. Če kakorkoli in kadarkoli na igrišču ali izven igrišča krši kodeks nogometenga tekmovanja, lahko faše tudi suspenz za daljše obdobje ali za vedno. Če pa na prehodu za pešce s svojim Ferarijem povozi pešca, mu ne sodi nogometni sodnik, temveč pravi sodnik.
Za izvensodne poboje komunističnih eksadronov smrti bi morala tožilstva, policija in sodišča soditi konkretnim zločincem. Magari neznanim in v odsotnosti. To ni lustracija. To je, zapoznelo sicer, delovanje pravne države, ki je dolgo bilo preprečevano oz. obstruirano in suspendirano.
Kompartijskega ogabnega špetirmaherja Kučana izločiti iz politične igre skupaj s cca 500 do 2000 pizdekov, bi pa morala izpeljati lustracija. Tega pa sodna veja oblasti ne more. Rdeči karton in suspenz za 1 do X mandatov, ali za nekatere celo za vedno. Eto to je lustracija in razlika med lustracijo in sojenjem sodišč.
Tvoje usegliharsko nabijanje, da je lustrirati bilo treba vse člane ZKS (in potemtakem najbrž tudi ZSMS, in SZDL) je v bistvu sporočilo, da je lustracija absurd in vobče brez veze, saj da je treba lustrirati bolj ali manj celo nacijo. V državi, v kateri je komunistična mafija pogojevala vse od službe na občini, preko učiteljevanja, do menedžerskih položajev ipd, s članstvom v Kompartiji, v deželi, v kateri so šesnajstletnike manipulirali pa sugestivno-indoktrinarno-napol-prisilno sprejemali v partijo, je to seveda nebuloza.
Lustracija je moralno dejanje obsodbe top poveljujočih manipulatorjev in ne vojakov v politiki. Pačenje oz. misinterpretacija lustracije na tak način, kot jo z ekstremizmom pačiš ti, z dodatkom enačenja s sodnim pregonom, je namenoma počela tudi kompartija. Da lustracijo naredi za neizvedljivo in absurdno dejanje in jo s tem prepreči. Zato se moraš ti zavedati, da s tem ko ravnaš tako, pomagaš samo in izključno kompartiji.
Sicer pa je moja pozicija taka:
Nič ne bi imel proti niti, če bi vse člane KPS, ZKS za vedno izločili iz politične igre. Je pa to zelo trdo in ekstremno netolerantno dejanje. To je tako, kot če bi ljudi klasificirali za zločince že zato, ker so kdaj šli čez cesto tam kjer ni prehoda, ali na rdečo. Ali če bi sodišče vsakega bančnega roparja takoj obsodilo na smrt. Kaznovati to, da so ljudje politično ambiciozni in da v svoji meseni slabosti tuzemeljski želijo "teči za ofis", pa so v jebenem enopartijskem sistemu pač tekli v edini dovoljeni partiji, torej kompartiji, je po mojem prehuda.
Jaz vsakomur dopuščam možnost spremembe političnega stališča in da se odpove svojim političnim zablodam, ko spozna, da je bil v zablodi, ali, ko se odstrani nadprisila in ogrožajoči faktor, ki mu grozi z izgubo recimo socialnega statusa. Zato bi jaz leta 1991 ob morebitni lustraciji, vsem "vojakom kompartije" dovolil da to pravico udejanijo, če hočejo. Vsekakor bi jim pa vsem oprostil v domeni lustracije. Kar jih ne abolira na rednih sodiščih, če so zagrešili konkretne žločine in ali lopovluke.
Samo fanatik nikoli ne spremeni mnenja pod težo argumentov in samo fanatik drugim ljudem ne dopušča pravice spremembe mnenj in stališč. Taliban pa jaz nisem, nočem biti in talibanov tudi sicer ne cenim.
Tudi zato po mojih merilih lustracija ne more, oz. ne bi mogla, če bi jo sploh izvedli, v eni Sloveniji zajeti več kot cca 500 do maksimalno 2000 ljudi. Na prst povedano seveda. Kriterij je pa, da bi moralo iti za poveljujoče, ki so kompartijsko zločinsko doktrino kreirali, sokreirali in vsiljevali, ter v roli poveljujočih in roli manipulatorjev izvajali, ter "vojakom" kompartije ukozavali.
Mimo lustracije ocenujem jaz za ključno, usodno in za nacijo krucialno še to: Ne bi dopustil privatizacije premoženja. Le denacionalizacijo bi dopustil. Vrnitev nasilno odvetega! Vrnitev ukradenega. "Družbeno premoženej" bi pa prevedel v nacionalni pokojninski sklad. Da zaokrožim, bi vse direktorje in managerje v podjetijh od prvega do tretjega nivoja v podjetijh, z zakonom razrešil, hkrati bi pa javno razpisal tista delovna mesta. Tem ljudem bi sicer dopustil, da se prijavijo na taista razpisana delovna mesta.
Če bi izvedli takšno lustracijo, takšno prevedbo družbenega premoženja v nek recimo mu nacionalni fond in sanacijo kompartijskega nastavljanja direktorjev, danes ne bi imeli ne komunistov na oblasti, ne komunističnih tajkunov, ne popolnoma gospodarsko devastirane dežele, ne popolnomo izropane dežele, ne popolnoma nepravne države in ne manipulantskih špetrimaherskih zlodejev a la Kučan v medijih. Ali bi imeli Janšo oz. janše ne znam našlogati, nimam pa nič proti, če jih ne bi imeli. Vsekakor jih na tak način, kot jih sedaj ne bi niti potrebovali. Niti bi janše sploh mogle biti takšni kot so. Niti bi takšni, kakršni so, danes sploh lahko na politsceni uspeli.
Če se bi pa spremenili, prilagodili dejanski demokraciji, bi lahko špilali ne le janše in viranti in šušteršiči, temveč celo "vojaki kompartije": Uspešno sicer samo oni, ki se bi zares spremenili. Nespremenjeni, ki tolčejo kompartijsko gnojno doktrino naprej, pa pri volivcih, ki bi doživeli milost in razsvetljenje lustracijske obsodbe zločinske kompartije in sodne obsodbe zločincev, ki so pobijali, magari v odsotnosti, ne bi osvojili več kot marginalno količino glasov. Normalno!
Naš problem danes je, da so zločini in zločinska klika obdržali status in tron glorije in časti. Pa ljudje podpore kompartijski zločinski beštiji sploh ne pojmujejo za sprijeno dejanje. Sami zlodeji pa so si umislili, da so ugledni in častni državljani. Kar je resen problem per se. Ker se kurčijo in grozijo celi naciji tam po lažgošah in osankaricah. In nas v svetu sramotijo.
Kdo normalen bi podpiral na volitvah kompartijo in kučane, če bi jih obsodili tak kot Hitlerjevo NSDAP in ga vsaj lustrirali, same morilce pa vsaj obsodili v odsotnosti? In mejk nou mistejk, ravno zato se kompartija lustracije tudi boji. Ker ve da jo sesuje in uniči le obsodba KPS in ZKS kot organizacij in ne konkretna obsodba konkrentih oseb.
Ni komentarjev:
Objavite komentar