ponedeljek, 27. februar 2012

1595968 - esej o socialni kapici

[paco80]
Kaj pa če bi uvedli socialno kapico samo za ključne razvojne kadre, inženirje?

Tako bi res spodbujali razvoj, kot je namen te vlade. Bančniki, manedžerji, javni uslužbenci, ter ostali, ki imajo že sedaj dosti višje plače, pa bi bili izvzeti iz tega sistema oz. ostane kot sedaj. Samo ideja...

Slovenija kot dežela, Slovenija kot država, Slovenci kot državljani na ravni kolektiviteta bolehamo za hudo mentalno motnjo, ki bi jo najprijazneje smeli opisati kot ekscesen & patološki odnos do lastnine tretjih ljudi, realno bi pa temu morali bolj preprosto reči kar kolektivni lopovluk, oz. kolektivna kleptomanska motnja.

Ne glede na dejstvo, da pri obveznem, prisilnem, po državi vsiljenem zavarovanju za starost in zdravsvenem ter invalidskem zavarovanju, gre za nekaj kar že po definiciji ni prostovoljno, temveč je z državno represijo vsiljeno, to države oz. oblastnih struktur skupnosti oz. skupnosti same ne abolira od obveznosti, da:

(1) Za prisilno sicer pobrani denar, zavarovancu zagotovi fer odmerjene benefite. To so: bogganedaj zdravstveno kritje, bognedaj nebodijotreba invalidska renta in dajjobog pokojninska renta.

(2) S sredstvi ravna skrbno in izključno namensko.

Vprašati se je treba kako je prišlo do uvedbe kapice v vseh državah, razen Slovenije in še par ljudožerskih roparsko-reketarskih đamahirij, ki jih večina ljudi ne zna, pa tak tudi jaz ne, našteti, ko se znajdemo v položaju, da bi jih za primer našteli, hehe.

Normalno bi Slovenija takrat, ko je po letu 1991 sprejela novo ureditev, ki je takoj vsebovala kapico na izplačani renti, kot tudi omejitev("kapico") na zdravstvenem kritju, kar je med drugim rezultiralo v dodatnem prostovoljnem zavarovanju, ki krije 25% upravičenj, kot tudi v uvedbi seznamov doplačevanih storitev in materijalov, ter v celoti nekritih storitev. 

Celotno zgodbo v zvezi z zdravstvom lahko pospremimo s komentarjem - Normalno! 

Normalno je, da se z limitiranimi finančnimi gabariti nekih prispevkov ne more financirati nelimitiran obseg storitev. Zato limit oz. "kapico" v zdravstvu lahko racionalno sprejmemo z razumevanjem. Če je komu pretežko sprejeti med omejitve kakšno kompleksno in drago storitev, ki recimo rešuje baš življenja dojenčkov, vsak med nami lahko to načelo doume tak, da z razumevanjem sprejme nujnost nevključenosti lepotnih operacij med storitve krite iz obveznega zavarovanja. Case closed! glede kapice na zdravstvenih benefitih črpanih iz sistema.

V zvezi z dravstvom torej ostaja samo še odgovor na vprašanje: Čemu bi nekdo, ki bo tako kot vsi imel enako kapico na benefitih, ki jih sme črpati iz sistema, plačeval prispevek v višini, ki presega fer izračunano maksimalno potrebno prispevno količino, ki krije tako določen maksimalni benefit?. Odgovor? Ajde, pogojno, recimo da razumna znamenita solidarnost.

Vse družbe, ki so si zastavile to vprašanje, so nemudoma vedele, da mora obstajati kapica, oz. maksimalni prispevek.
Recimo v Sloveniji je najnižja oz zajamčena plača 763,06 EUR. Najnižji zdravstveni prispevek je potemtakem 98,53 EUR, recimo da to zaokrožimo na 100 EUR. (Da se pa samozavarovati že za 20 EUR na mesec! SIC!). Če se že za te zneske da polučiti osnovno zdr. zavarovanje, potem se vprašajmo koliko opevane solidarnosti in "solidarnosti" je dovolj, da zadovoljimo kriterij smiselne in razumne solidarnosti

Večina držav kapico definira kot mnogokratnik "osnovne enote dohodka", ki je v Slo seveda nižja od zajamčene plače, ki jo večina držav sploh nima. Če bi v SLO računali iz zajamčene minimalne plače, bi po mojem poštena kapica bila 3-kratnik te plače, torej cca 2300 EUR zaokroženo navzgor.

Če bi za pokojninski sistem uporabili enako kapico, bi ta definirala maksimalno pokojnino, ki se jo izplača iz sistema. To pomeni, da pri sedanji prispevni stopnji, kapica v višini 2300 EUR definira maskimalni prispevek v višini 560 EUR/mesec in iz tega pošteno izračunano najvišjo pokojninsko rento. Ta bi ob teh parametrih bila cca 2448 EUR, če nekdo dela od leta starosti 22 do leta starosti 65 in kontribuira maso v višini 288.960,oo EUR glavnice oz končno stanje z obrestmi 568.709,93 € in predpostavljeno povprečno življenjsko dobo 80 let. In ustrezno nižja, če kontribuira manjšo maso oz. gre v pokoj predčasno.

V državi, družbi, družbenem sistemu, pokojninskem sistemu v katerem ne obstaja aspiracija lopovskega ropanja in reketiranja, kapica nima nikakršnega vpliva na solventnost blagajne, saj ob višji kapici, ali celo neobstoju kapice, poštena država, družba, sistem izplača pač temu primerno višje rente, tako, da se kontributorju nič ne ukrade.

Tako bi recimo dvig kapice, zgolj dvignil najvišjo rento.

Če pa sploh ne želimo imeti kapice, potem bi en Colarič iz Krke pač imel pokojnino v višini absurdnih cca 63000 EUR, ker je plačeval neokapičen prispevek v višini še bolj absurdnih cca 14600 vsak mesec ter posledično nagrmadil maso kontribucij v višini 14.827.080,33 €.

Debata o kapici na drugačen način, zlasti na način, ki podrazumeva aspiracijo kraje od neke konkretne kategorije kontributorjev, colaričev ali bolje plačanih inženirjev in srednjih meneđerjev recimo, je lopovsko kolektivno početje podprto z zlorabljeno državno prisilo. V imenu česa že se ta sila sme izvajati? Komurkoli!

Temeljno vprašanje, ki določa stopnjo normalnosti družbe pa ostaja: Kolikšna sme biti vsiljena solidarnost? Ter, Ali je zagotovljen fer benefit za vsako višino kontribucije?

In kaj zdaj kot družba hočemo? Hočemo biti kot Nemci in Švedi, imeti kapico (Pri njih je 5000 EUR oz. 3200) in izplačevati iz kontribucij pošteno in fer izračunane razumne najvišje pokojninske rente, al hočemo z državno represijo nerezonsko siliti colariče, da plačujejo absurdnih 15 tisočakov vsak mesec in jim potem, da stvar izpeljemo fer in pošteno, izplačevati 63000 pokojnine na mesec? Česar, btw, ne počne nihče na svetu! Al se bomo še naprej delali mone in colariče nadaljevali ropati za 14,5 milijonov EUR po glavi po življenju? Česar pa absolutno nihče na svetu ne počne. Razen par lopovskih mafijskih komunističnih đamahirij.

Link

Ni komentarjev: