[ludividposavski]
zavarovalnica in jaz sva stopila v pogodbeni odnos v tistem trenutku, ko sem začel delat oz. dobil plačo. glede na to d a ves čas delam in plačujem, se moj odnos z zavarovalnico ni spremenil in bi torej bil brez nadaljnega upravičen do pokojninskih pogojev, kakršni so veljali v trenutku sklenitve pogodbe. to, da je zavarovalnica slabo gospodarila (tudi zato, ker jo je država večkrat brcnila v ta zadnjo), je pač problem zavarovalnice in države, ne moj, zato naj se ne rešuje na mojem puklu.
predvidevanje, da bi nesprejetje reforme ogrozilo delovanje - socialne ali druge - države, je očitno tako nerealno, da ga niti država sama ne jemlje zares, drugače bi za svoje premoženje skrbela drugače.
Bravo. To je esenca glavnega in največjega in najbolj pomembnega razloga zakaj je "reforma", v formi v kakršni jo silijo, absolutno nesprejemljiva. Že ta razlog zadošča, da na zločinski konstrukt od "reforme" mastno pljunemo in gremo naprej.
Ti sicer žal nisi vplačeval v pravo pošteno državno "zavarovalnico", vendar tvoj point, ki je, da je ob tvojem vstopu v PAYGo, četudi prisilno, formalno-pravno, de facto, temeljem državnih zakonov, bil vzpostavljen pravni odnos, pogodba takorekoč, v kateri je dogovorjeno koliko in pod kakšnimi pogoji moraš kontribuirati ter koliko in pod kakšnimi pogoji smeš od tam v obliki rent počrpati.
Vsaka reforma pomeni spremembo teh pravil/zakonov in prvo kar se spodobi, če hočemo biti nelopovska, neprevarantska, nenategunska država v kateri rulajo spoštovanje zakonov in pravna varnost, je, da novi zakoni ne posegajo v pravne relacije za nazaj, ampak se pravila, četudi nasilno in po državi unilateralno, spreminjajo z veljavo izključno za obdobje po uveljavitvi zakona.
To je najlažje doumeti na naslednjem primeru: Če je banka XYZ v enem trenutko tako desperatna za kešom, da začne na trgu ponujati obresti 6% na depozite vezane za 12+ mesecev, to ne pomeni, da ima banka pravico čez 3 mesece, ko si nabere dovolj depozitov, pravila unilateralno spremeniti na obrestno mero 4% in jih aplicirati tudi na one depozite že sklenjene prej. Logično, jebote!
To pomeni, da bi tvoja renta od dneva uveljavitve novega pokojninskega zakona bila sestavljena iz dveh delov, eden izračunan na temelju sedanjih pravil vred s pravico črpanja in pogoji razpoložljivosti polne rento, ki se prične v letih izračunanemu po sedanjih pravilih in drugega dela, ki je izračunan po novih pravilih. Vsak s svojim ponderom. Ker temu ni tako v predlagani reformi je efekt tak, da nekdo ki je kontribuiral na ravni povprečne plače po novi reformi prejme v primeru, da je recimo danes 5 let pred upokojitvijo po obstoječem trenutnem zakonu, prejme drastično nižje rente.
Še nekaj je, kar ta kamarilja nenehno prevarantsko proliferira, češ ni važno koliko se v kakšnem obdobju na konto vsak mesec vplača, vedno se vse sproti potroši, vedno vse nekam izpuhti. Češ oni nikoli gor na kontu nič nimajo, četudi se na kontu že 20 let ustvarjajo presežki.
Slovenija, tako kot veliko drugih držav, ima t.i. nenaložbeni (unfunded) pokojninski sistem, znan pod imenom PAYGO sistem.
PAYGO je "pay as you go" predvsem v smislu kontributivnega cash-flowa, kar pomeni, med drugim, da se iz tekočih kontribucij aktivnih plačujejo rente upokojencem (kot nasprotje plačevanju rent iz naložbenih profitov).
To avtomatično ne pomeni, da se zaradi takšne narave sistema mesečne rentne potrebe čudežno po intervenci Vsevišnjega do centa natančno ujemajo z razpoložljivimi kontribucijami. Ravno nasprotno, logično je da se nikoli ne ujemajo. In seveda je to neujemanje v modrih a še vedno nelopovskih državaha, po temeljnem dizajnu projektirano, da ustvarja varno in dovolj globoko v pozitivo offsetirane presežke. Kera skrbna država bi šla sistem dizajnirati da producira manjko, ali paralaktično oscilira okrog pozitivne ničle, hehe.
Btw, ljudem v glavnem uide detektirati, da je matematika naložebnih pokojninskih sitemov tako varno dizajnirana, da glavnica vedno ostaja skaldu, višina rente je pa izključno produkt obresti.
No, pri PAYGO ni nič drugače, ko izračunamo kontribuirane zneske in jih pe enakih pogojih preračunamo kot bi šlo za naložbeni sistem, ugotovimo, da je matematika tudi tu narejena zelo podobno. Tudi tu se "glavnica" ne izplača, izplača se približno manj kot ekvivalent integrala obresti.
Vsaj zadnjih 20 let je neujemanje rentnih pravic tekočih upokojencev s kontributivnim prilivom na konto takšno, da v resnici imamo opraviti z zelo velikimi presežki. Do tega je prišlo predvsem zato, ker so prisilne kontribucije [pravilno] dizajnirane na višino bodočih pokojnin sedanjih kontributorjev in ne na garjavo "nizkost" prisluženih rent nekdanjih socialističnih kontributorjev, današnjih upokojecev.
V tem smislu obstaja nenehno tako pravna kot finančna zveza med kontribucijo danes in rento kasneje, ko smo v pokoju.
Kešflou rutina nas ne sme preslepiti, pravni temelj naše rentne pravice je naša kontribucija in ne kontribucija tistih ki bodo kontribuirali, ko bomu mi v pokoju. To je zalo pomembno dejstvo, ki se ga pri nas namerno relativizira in prikriva.
Iz tega in druge pozitivne zakonodaje države implicite obstaja tudi finančni link med mojo kontribucijo in rento. Namreč, ker jaz moram tako vplačati da bom lahko na ustrezni ravni prejel rento, oz. da ima država do mene obveznost izplačila rente na konkretnem nivoju, lahko rečemo da ipak obstaja relacija, ki je ekvivalent "varčevanju".
Virtulano torej "račun posameznika" ipak eksistira, saj pravne obveznosti producirajo de facto enake učinke, kot pri klasičnem varčevanju. Razen v fakin bananaripablik komunajzer đamahirijah, kjer se nategunsko-plenilske fašistične oblasti požvižgajo na obveznosti pobiralca kontribucij, pa se sistem preko "reform" spremeni v ponzi shemo, kejr see ob vsaki "reformi" izbede disruptivna kraja sredstev preko razvrednotenja, ki ima vse značilnosti unilateralnega odpisa terjatev do upnika (upokojencev) kar po dolžniku (državi). To je huje kot kadija te tuoži kadija ti sodi. To je kadija te oropa in sam sebe abolira.
Skratka, to pomeni, da imaš ti ipak prav. Država ima obveznost s temi presežki delati tako, da jim najmanj ohranja realno vrednost oz. jo skuša povečati. Drugače lahko govorimo o namernem ali nemarnem oškodovanju davkoplačevalcev in kontributorjev in posredno tudi države same.
Nihče, z ničemer, ni naši kleptokamarilji na oblasti dal abolicijo od namenske uporabe in ohranjanja vrednosti teh presežkov, še manj jih je kdo avtoriziral, da si to po sistemu leva-roka-desni-žep-vzela-megla "sposodijo" oz. nepovratno uporabijo za celo sumljivo utemeljeno socialo oz. katerekoli druge namene.
Lahko si bi recimo država iz tam zares pošteno sposodila ko je f pizdi, vendar tako, da to pošteno vrne na ta konto ali vsaj ima obveznosti do tega konta, kar pomeni, da bi v "knjigovodstvu države" na tem kontu de facto danes imeli zelo velik prihranek/presežek, čeprav bi država na ravni cash-flowa bila v minusu dokler se iz sistema ne spere zadnji upokojenec, ki je nkoč delal in kontribuirla v Socializmu Prvemu. Ker so pač translacijo med socializmom 1 in socializmom 2 izvedli nategunsko in premoženje v prevelikem obsegu podržavili in v prevelikem obsegu napačnim zasebnikom alocirali med privatizacijo.
Ker smo družba, ki za razliko od normalnih nacij ima pač za sabo avanturistični eksperiment total revolucionarne pravne anarhije oz. tisočerih grobih vidnih in nevidnih eksproprijacijskih nezakonitosti v času prve inkarnacije socializma, imamo mi pač še ta problem povrhu onih, ki jih v zvezi s PAYGO imajo nomalne nacije.
Btw, že dolgo zagovarjam tezo, da bi država, ko je denacionalizirala, morala poleg onih jasno vidnih nacionalizacijskih grehov, popraviti tudi one nevidne. Nevidni so pa v glavnem oni, ki so posledica orgije, med katero je komunistična kamarilja zaposlenim plače določala ne po realni tržni vrednosti, pač pa po velikosti oz. majhnosti uma kompartijskega politkomisarja. Zato danes realno smejo imeti zelo nzike pokojnine iz PAYGO. Posledica je bila v bistvu nezakonito bogatenje "družbenega premoženja", kar je tekoča tiha nacionalizacija in tekoča tiha eksprorijacija, v škodo zasebnega premoženja zaposlenih.
Da se razumemo, nenormalna progresija davka na prihodke iz dela in neokapičeni prispevki še danes proizvajajo iste efekte, le da ne pri vseh enako in ne v takšnem obsegu kot prej. Boljševiška tekoča eksproprijacija in nasilna nacionalizacija teče danes mirno naprej v nekoliko modificirani formi.
Ob prehodu iz globoke rdeče teme Socializma Prvega v rdeči somrak Socializma Drugega, bi naši alkimisti morali pošteno narediti "končni obračun socializma" in tisto kar so z dekretnim netržnim določanjem višine oz nizkosti mezd in podobnim pačenjem ljudem "zadržali" , v formi "družbenega" skupnosklednega premoženja, pač dati na voljo za namen, da danes lahko zagotavlja plačevanje pokojnin socialističnih delavcev, od ravni ki jim gre iz de facto nizkih kontribucij do ravni nove paradigme Socializam 2 na matriki kapitalizma, .
Oni proliferirajo demagoško mudologijo, češ vi plačujte, kar se vam prisilno po državi določi, vse kar pride se bo potrošilo, tudi ko se pojavijo presežki, mi bomo pa gor neutemeljeno in neupravičeno obesili/uvalili še socialo, denar iz proračuna pa namesto za socialo raje uporabili za fujtranje maziljenih zemonskih kartelnih klanov, kar bo ustvarilo umetni minus na PAYGO kontu, potem se bomo pa še kurčili in pačili, da je PAYGo tako ubog konto, da ga celo iz proračuna dotiramo. Ta konto danes absolutno ni ubog in že ob tako dizajniranem sistemu ne bo ubog niti čez dvajset let. Če se pa sistem sproti pošteno vsake toliko časa redizajnira izključno zaradi sprotnega prilagajanje negativnim učinkom iz naslova demografije, pa nikomur ne bo težko razumeti in takšno prilagajanje sprejeti, dokler vsak "črpa v seštevku linerano in pošteno odvisno od tega kakor kontribuira". S poudarkom na "pošteno".
V takšnih razmerah, ko imamo opraviti s total nategunsko kamariljo, ki povrhu vsega, preko neokapičenih prisilnih kontribucij (beri s pomočjo odkrite eksproprijacije) sistem izrablja za uresničenje in utrjevanje komunistično-boljševiške nasilno-uravnilovske doktrine (Problem katerega prav tako normalne nacije nimajo, zato mi gre na bruhanej ko nas primerjajo z UK recimo!), katero recimo zagovarja tudi sindikalni Semolič, ki je sicer zaradi neke druge zadeve pravilno proti reformi, hehe, pa normalna reforma ne more nastati, to je vendarle jasno vsakomur.
Trdim: Četudi bi jim dali na voljo taužent let, naši komunistični alkimisti ne bi zmogli sproducirati normalne poštene reforme. Ker njim ni do "vzdržnosti" v smislu pozitivnega pomena te besede, pač pa zgolj do "vzdržnosti" zaradi financiranaj nespremmebe doktrine oz. zaradi grmadenja čimveč sredstev, mimo tega bi pa predvsem radi utrdili netransparenco potrošnje iz tega konta in še bolj zabetonirali v sistem podtaknjene boljševiške prvine, začenši z nasilno uravnilovko v formi neokapičenosti prisilnih kontribucij, beri reketov.
Najboljša zaščita folka od tega je, da se sistem bodisi pošteno preuredi in hkrati zreducira na zagotavljanje socialnega minimuma v času pokoja, bodisi se prisilni državni sistem v celoti ukine in nadomesti s pravim naložbenim ali hibridnim prostovoljnim sistemom. Magari v državnih shemah, če to nekaterim pomeni "varnost" in če je to edina opcija za realizacijo prehodneag obdobja upoštevajoč zgodovino našega PAYGO.
Financiranje zagotavljanja socialnega minimuma sedanjih in bodočih upokojencev pa se lahko v primeru odprave obveznega PAYGO nadomesti z uvedno posebnega davka vsiljenega čisto vsem davkozavezancem in basta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar