No, zdaj pa tudi za prihodke iz dela uvedita cedularno obdavčitev z davčno priznanimi normiranimi stroški, oz s priznavanjem dejanskih stroškov, če so višji od normiranih in jih zavezanec uveljavlja z računi. Bi šlo? In zakaj ne?
To sicer ne bi bila še povsem idealna in povsem fer rešitev, saj še vedno ne bi izenačila vseh vrst prihodkov, bi pa bila vsaj približek fer aranžmaju, saj se bi raven diskriminacije bistveno znižala.
Odkod ta pošastna ideologija, da je fer, če nekdo podeduje tetino stanovanje in ga oddaja in iz tega ima mesečni prihodek 1800 bruto, da odšteje 10% normirano oz dejanske stroške pa od preostanka plača 25% davka cedularno, na recimo 1000 eur, če so dejanski stroški recimo v konkretnem mesecu 800 Eur, tisti, ki pa isti znesek prejme iz dela plača najprej reket v formi nokapičenega prispevka potem pa od preostanka še 41% davka.
Davčno izvzetje je pa fiksno in bagatelno. Skratka, četudi bi dejanski strošek nastal med pridobivanjem enko visokega dohodka v obeh primerih bil recimo 800 EUR, bi najemodajalec od bruto prejemka 1800 eur obdržal 1550 Eur, prihodovalec iz dela pa 920 Eur.
Kar bi ob dejanskih stroških v konkretnem mesecu v višini 800, zaposlenemu v žepu pustilo garjavih 120 Eur neto neto razlike, rentniku pa 750.
In to se dogaja v deželi, v kateri se 99,9% vseh politikov ogabno slini, hvaleč se, da so nekšni wanabe kobajagični socialisti. Socialisti moj kurac. Fašisti, mafijci-reketarji, eto kaj je ta kamarilja.
Bilo bi fer, da jih vsaj mediji in inteligenca tako tudi imenujejo, če že sami niso pripravljeni priznati, da so reketarska mafija, ki je ugrabila državo in jo od leta 1945 drži zaprto v fritzlovski kleti komunističnega ideološkega gulaga, kjer jo redno posiljuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar