V normalnih ekonomijah, v normalnih državah, v normalnih deželah, uprave upravljajo, lastniki pa posedujejo, delajo akvizicije, investirajo, prodajajo, in kar je še takega, kar je v pristojnosti lastnikov. Eden temeljnih postulatov, ki jih vsaka uprava spoštuje kot sveto pismo je, da rdeče črte, ki loči funkcije lastništva od funkcij upravljanja nikdar ne prestopijo.
Drugi tak postulat je pa, da se v pravilih obnašanja, komuniciranje z javnostjo strogo disciplinirano izvaja, pa ko žurnalist stopi k predsedniku uprave in vpraša o prodaji podjetja, le ta disciplinirano in z nasmehom odvrne. "Saj veste, da tega ne morem komentirati, predstavnik nadzornega sveta za stike z javnostjo vam je na voljo tam pa tam". Amen! Nema nabiranja točk in gradnje lastnega lika in dela na račun takšnih dogodkov preko dajanja vtisa da si faktor, tam kjer nisi.
Tudi v SLO, koder imamo jasnega zasebnega lastnika in v D.D. kjer imamo nezlorabljanje delničarjev, ni možno, da se uprava širokousti in gaga po medijih komu bodo ali ne bodo lastniki kaj prodali, temveč se to dogaja po nekem normalnem redu. Uprava lahko gaga šele, ko lastniki to izrecno naročijo ali dopustijo, ko svojo pravico gaganja z mediji, nadzorni svet prenese na recimo predsednika uprave za konkreten dogodek, z jasnimi navodili kaj sme in kaj ne sme povedati.
Ko je komunistična kamarilja delala zakone in sheme kako obdržati nadzor nad nekdanjo "družbeno lastnino", kako "spreminjati", da se nič ne spremeni, kamarilja, ki je to lastnino ljucva dolgo kot svoj fevd upravljala iz role nomenklature kompartije, recimo nad Mercatorjem, si je zakone spisala tak, da je ekstenzivno podržavljala. Toneti so v mercatorje nastavljali zokije. Zokiji so nastavljali žigce-laprdce. No, potem se je pa pričelo še prihvatizirati po komunistično.
Zato danes imamo vsa največja podjetja v SLO, v absurdno nenormalnem stanju, ko se uprava obnaša, kot bi bila lastnica podjetja, nadzorni sveti pa kot lakaji uprav. Pa se nekšni bizarni žigci, nastavljenčki kompartije gredo svoje marjetične miga-gaga imamjihrad-nimamajihrad v zvezi s potencialnimi kupci podjetja. In to z velikim pompom kar pred mediji in javnostjo.
Mislem, ta Žigec bi kot prvo moral fasati odpoved kolikor je dolg in širok. Amen!
Naslednik bi pa moral dobiti jasno sporočilo, da naj nikdar ne prekorači rdeče črte, ki loči lastniško od upravljalne funkcije. Komunističnim maziljenčkom-nastavljenčkom-nomnekalturnikom je to očitno težko dotajčiti. Tako so, obnašajoč se kot mali bogovi na zemlji, upravljali od leta 1945 do leta 1991, potem pa seveda nadaljevali na enak način po letu 1992, le da se poslej uporablja nekoliko drugačna terminologija. Oni se imajo za lastnike, nadzorni sveti pa se kot pičkice klanjajo žigcem in colaričem, namesto da je obratno. "Kovačič ga je vzel k sebi v nadozrni svet Krke", sem nekoč slišal. Auuuu!
Šef uprave Krke, tovariš Miloš Kovačič nekoč svojim lastnikom preko medijev de facto pove nekaj takega, če smem nekoliko dopolniti medvrstičje pa potem tako kompletno interpretirati njegovo sporočilo: "Dragi lastniki, dragi trgovci na borzi, dragi delničarji in drugi stake-holderji, ko vas jebe! Jaz sem tisti bog, ki računovodkinji kar naročim koliko naj bo dobička. Vi mi dol bnglate! Za vas in vaše interese me boli kurac! Bolj me zanima kako bom po Dolenjski potoval z volivnim avtobusom in zbiral glasove za LDS - vodilno frakcijo ZKS-KPS, ter kako bom Kompartiji vplačal beli in črni fond."
Če predsednik uprave Krke ravna tako, če predsednik uprave Mercatorja po medijih sere komu bo Mercator prodan in komu ne, ter celo daja nesramne pobalinske seljačko-saraorcevske najave, da bo Mercator kupil lastnega lastnika, kot bi Zokijev Žigec-kakec bil lastnik, potem se ni treba čuditi, da borze praktično nimamo in da ga ni podjetja na borzi v SLO, ki bi ga kdo jemal resno.
Takšne netransmarence ne najdemo nikjer. Pri nas bi človek raje kupil nekontrolni delež od enega Akrapoviča. Greš kje, se usedeš s človekom-lastnikom, ga pogledaš v oči in mu rečeš, a rabiš svež kapital, rabiš, ok, če bi jaz pri vas hotel imeti 25% delež, koliko svežega keša moram pljuniti. Človek ti pove, rukneš peneze in na temelju zaupanja naslednje leto pričneš kasirati pošteno dividendo. Revidirano poročilo prebereš kar na Ajpes in ti bo tak kakor Akrapoviču, pa če sploh ne težiš, da bi rad sedel na skupščini in s svojih 25% "odločal" o razporejanju dobička. Bolj se ti bo godilo kot pri Krki, recimo.
V Krki kupiš za isti denar delnice in naslednje leto pušiš. Ker predsednik uprave računovodstvu naroči, da dobička naj ne bo. Čeprav je. hehe. Da o Telekomu, Mercatorju in podobnih komunajzer netrensparentnih motnih brozgah niti ne govorimo. Oni šele so popoln đouk.
Domaćijska tovarišijska orgija je večina SLO ekonomije. Še vedno! Nič presenetljivega, kali je?
Ni komentarjev:
Objavite komentar