Ni ravno neko veliko presenečenje.
V 70-ih letih pošten človek pač ni tako zlahka dobil partijskega privoljenja za službovanje v gnilih kapitalističnih anglosaških deželah. To so morali biti vse preverjeni, perspektivni, pravoverni, kleni kadri, za katere ni bilo nevarnosti, da bi slučajno podlegli čarom zahoda in se obrnili proti svojim gospodarjem.
Meršol še zdaleč ni bil edini. V isto jato je zelo verjetno spadala tudi večina takratne slovenske ekipe londonskega BBC-ja (Veno Taufer je bil en tak, nekateri od njih pa celo še danes poročajo iz Londona za POP TV, hehe), pa seveda marsikak tuji dopisnik RTV Ljubljana in Dela (Džuro Gustinčič comes to mind).
Samo pomislite ? V 70-ih (ko je večina Jugoslovanov komaj dobila gastarbajtersko vizo za Nemčijo) so ti ljudje meni-nič-tebi-nič odhajali na dobro plačana mesta v London in New York, torej v samo žrelo kapitalistične zveri... Jasno, da je znala Partija take vrste privilegije dobro zaračunati. In ni jih bilo malo, ki so bili pripravljeni plačati njeno ceno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar