[kluge]
Švica je nastala kot prisega tovarištva, kot so jo sklenile vasi ozirom kantoni. Naj me kdo popravi kako je bilo točno. Tovarištvo je pomenilo, da bodo držali skupaj in se branili pred sovražniki. Njihova zgodovinska kolektivna zavest je drugače strukturirana kot Slovenska.
Švicarji so ponosni in svobodni ljudje, smejo nositi orožje in na cesti si pogumno pogledajo v oči in se pozdravijo, čeprav se ne poznajo. Pri nas ljudje pogledajo v tla, da ni treba pozdraviti. Sramujejo se sebe, svojih stališč in svoje domovine. Podobno se obnašajo tudi drugi narodi, ki so bili po komunizmom. To sem opazil na Hrvaškem morju, kjer Čehi, Madžari, Slovaki pogledajo v tla, Nemci Avstrijci in Švicarji pa pozdravijo.
Socializem je internacionalen in ni državotvoren, zato je gotovo ni prispeval k patriotizmu. Nasprotno, tudi ekonomsko je osiromašil in ponižal ljudi in njihovo dostojanstvo. Iz pomembnih tem se danes ljudstvo ves čas preusmerja k preprodaji orožja, revanšizmu, Blejskem otoku, tajkunih, referendumih, Strojanovih, minimalni plači, umetni oploditvi izbrisanim, istospolnim, ipd. Ljudi se ves čas zmerja, da so rasisti, šovinisti, ksenofobi in nazadnjaški, slovenceljni in so potem res raje tiho. Morali bi pa popizditi, kar bi počasi premaknilo tudi stanje v družbi.
Mogoče bi pomagala lustracija.
Marsikaj si korektno napisal, zlasti tisto o ne gledanju v oči, oz. o gledanju v tla. Tudi generalna povezava slovenskega družbenega, ekonomskega in moralnega razkroja s komunajzerizmom po mojem stoji. Tudi namig, da bi nezdraharska kohezivnost skupnosti bila imela pozitivne učinke stoji. Tudi namig, da se na splošno ljudje nimajo kaj sramovati občutkov pripadnosti neki skupnosti stoji.
Mimo si pa ruknil le, ko si nekoliko pretiral z namigi, da je socializem internacionalen (in da je to slabo!) ter, da je ključ do prosperitete, do "statusa "švice", v več državotvornosti in patriotizma itd.
Sam menim, da so naši komunajzari izvajali bolj ali manj zelo podobno, sicer nekoliko blažjo obliko NAZI-socializma kakršno se je šel Hitler. In sveto sem prepričan, da bi tudi naši neo-nazi-socialisti, če bi imeli silo, maso, potentnost in hudokurčnost kakršno je imel Hitler, in njegova NSDAP, ki je bila črpana iz velikosti in številčnosti nacije ter zadaj ležeče močne ekonomije, prav tako zanetili ene par vojn.
Recimo s Hrvati za oni piranski akvarij oz PiranskoZalivskoSavudrijskoValo™. Pa Taljancem bi šli ke dol v zaledje Benetk v živo pokazat do kam sega SvetaSlovenskoVenetskaZemlja™. Pa jodlarjem bi malo posvetili, češ, da je za Nas™ tisti koroški plebiscit en običen kurac od ofce.
Dokaz, da bi temu bilo tako je ves ta gospodarsko ksenofobni kraval, ki so ga z Naciinteresi™ uprizorili naši kumunajzarčki. Y bogamy vsi drugi takisto, izhajajoč sicer iz rahlo drugačne argumentacije. Dokaz je prav tako rahmetli komunjara in po tvoje The Interncionalec™, Slobodan Milošević. Da o Severni Koreji niti nea gučimo.
In ader wordz, Slovenija ne bo postala Švica po poti, ki poteka vdolž vektorja nacionalne kohezivnosti, ko se na debele plasti usedlin osebne NESVOBODE, dodajo poslej še plasti sužnjevanja nacionalni dogmi, kar doprinese več dogmatizma in več sužnjevanja ideologiji, beri nadaljnemu nižanju osebne svobode.
Od navadnih kumunajzarov so slabši samo še nazi-kumunajzari. Amen!
Osebno sem prepričan, da je grandioznost slovenske nacije, ravno v strpnosti do internacionalnega. Slovenija bo postala prosperitetna ekonomija in družba samo, če se do internacionalnega povsem in brezrezervno odpre. Če bomo vse to, kot pametni upravljalci lastnih dvorišč, izvedli modro, proaktivno, usmerjeno, organizirano, z dobro strategijo, bomo iz domene internacionalnega k sebi, poleg dobrih idej in praks, pritegnili šolane in mlade ljudi, tak kot so to načrtno počele in še počnejo nemčije, kanade, avstralije, francije, vekikobritanije tega sveta. Če ne bomo, bo sčasoma obraten tok odplaknil iz naše skupnosti naše mlade in šolane v omenjena okolja. In to bo odplaknil najboljše. Kar je dvojni udarec našim aspiracijam po prosperiteti te naše skupnosti.
Tako, kot možje srednjega veka src in vagin svojih žensk niso mogli ohraniti zase z zatekanjem k pasovom nedolžnosti, hehe, tak tudi naša nacionalna skupnost, ki ji rečemo Slovenija, svojih velikih ciljev in interesov ne bo mogla zavarovati z zatekanjem v nazi-dogmo. Nikoli ne pozabimo kaj je rekel umen mož: "Patriotizem je poslednje zatočišče ničvrednih luzerjev".
Če je tako ostro izrečeno kritiko te dogme težko prebaviti, je morebiti lažje prebaviti to: Svojega porekla oz asociranosti k neki skupnosti se sramujejo nesamozavestni begavčki, v patriotizem kot edini dosežek v svojem življenju se pa zatekajo one zgube, ki drugega dosežka nimajo oz. ne zmorejo razprostreti pred svojo skupnost in svet in Boga. Nekje vmes med tema dvema skrajnostima živi teta Normalnost Normalnikova. Btw, navkljub nestrinjanja s tvojo tezo, nimam temelja misliti, da si ti imel v mislih karkoli drugega kot normalne, neekscesne nacionalne sentimente.
Sam insistiram na tem, da je evidentno, da Slovenci v sebi imamo vse kar je potrebno za prosperiteto, družbo blaginje in za postati "švica". (le reketiranje in ekspropriacijo morajo dol s pijedastala takoj!)
Zlasti je moja teza, da je naravni gard Slovenca individualnost, vztrajnost tudi inovativnost in podjetnost. Hkrati menim, da je kolektivizem, tudi na platformi nacionalnega sentimenta, Sloveniji in Slovencem lahko kvečjemu škodljiv. Komunisti so kolektivizem Slovencem turili na raznih platformah in ko je tako bilo naneslo tudi na nacionalni in celo šovinistilni platformi.
Kolektivizem je smrt slovenske temeljne kulture, ki je Slovenijo v preteklosti delalo uspešno, kolketivizem je smrt esence duha Slovenstva.
Kolektivizem je Slovenijo rinil stran od inovativnosti in iznajdljivosti, prevzemanja odgovornosti zase pri posamezniku, stran od osebnih svoboščin, stran od nastajanja trdnih osebnosti, ki ne gledajo v tla in begajo z očmi stran, vred s predsedniki države, temveč samozavestno in brez slabe vesti in iskreno zrejo sogovorniku v oči, kakor se spodobi, itd. Zato , med drugim, imamo tudi krizo "liderstva" ter skoraj popolno odsotnost karizme med politiki. Naši nadomestni politični liderji so nekšne begavske spake, ki so v um sjebane od kolektivizma, nasilne stalibanizirane egalitarnosti, narejenega oportuno-zaigranega tekanja za všečnostjo volivcem, in recentnih 70 let privzgajane antiindividualnosti in plemenske gospodarske ksenofobnosti.
Ozrimo se okrog sebe in poglejmo kaj je bistvo internacionalnega uspeha akrapovičev, boscarolov, isteničev, itd. Tam bomo videli individualnost, vztrajnost, inovativnost, pogumnost v eksperimentu, odprtost, varčnost in nebahavost, ciljano garanje, svetovljanstvo in še kaj takega. To je Slovenija prosperitete in ne zidarji z "zidajmo slovensko s pomočjo zamenjave disket in zemonskokartelnih orgij" tak da nacija 4 krat preplača in ne mercatorji in tuši s "kupujmo slovensko", pa da folk preplačuje pofl nekšnim monopolom in kartelom, katere vodijo moteni umi nekšnih fritzlovskih karakterjev, sluzastih modelov, ki se oportuno sebično zatekajo v nacionalni sentiment, ker za kakovost in konkurenčnost niso pripravljeni garati in trpeti.
Kdor hoče izraziti zdrav rešpekt in čislanje nacije in družbe kot svojega kolektiviteta do katerega goji nekšen dodaten sentiment v primerjavi z nekimi drugimi oddaljenimi skupnostmi, naj začne s spoštovanjem in čislanjem individualne svobode in zavračanjem nazi-šovinizma in ksenofobnosti, teh dveh morilcev osebne svobode in svobodomiselnosti. Ravno te dve spoštovanji sta po mojem trdnem prepričanju temeljna kamna inovativnih in prosperitetnih družb.
Moj simpl rule-of-thumb je vedno bil - Gorje tistemu, ki se svojega porekla sramuje, tudi nacionalnega, v um beden je pa tudi tisti, ki izreče "Ponosen sem da sem Slovenec". Ponosen bodi na tisto, kar si sam ustvaril, ponosen bodi na lastne odločitve in dejanja, nimaš pa ti kaj biti ponosen da si Slovenec. Za to, da si Slovenec, nisi storil nič, kaj šele kaj dobrega ali izjemnega. Za to, da si diplomiral na arhitekturi si pa lahko ponosen. To si ti.
Dobro, strogo semantično-retorično lahko rečemo, da gre zgolj za nepreciznost v izražanju, ker se pač govori skrajšano. Človek bi namreč precizno moral reči, vesel in srečen sem, da živim v skupnosti dobrih, delovnih, poštenih, sočutnih in vobče civiliziranih ljudi, verjamem, da je slovenska kultura v svojem bistvu takšna.
E, to je nek drug stavek kot "Ponosen sem da sem Slovenec". In kako naj izrečemo tisti "stavek o veselju", če so pa med nami in to v roli rulerjev in glavnih, ugrabitelji države, organizirani lopovi in nateguni, ki podmizijo, kartelirajo, reketirajo, lažejo in nategunijo že 70 let. Že zaradi njih, vse dokler so Oni™ in NjihoveSvoje ™ Tekovine® v sedlu in na mestih kjer se odloča in kjer je moč, nihče nima možnosti in zdravega temelja izraziti veselje zaradi pripadnosti takšni skupnosti, ki je žal esencialno fritzlovsko-aparthaidska.
Skratka, glede tega, kako se naj začne pot do prosperitete, se midva, poleg vsega drugega nakazanega v uvodu, očitno strinjava, hehe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar