sreda, 21. marec 2012

1623547 - Tevževe monijadne igre z Radeče papirjem

Ali je smiselno vlagati milijone evrov v podjetje, za katero je jasno, da bo čez dva, tri ali štiri mesece potrebovalo nove milijone?

To je vprašanje za lastnika podetja. Če je prepričan, da bo v roku obdobja, recimo 5-ih let pod črto imel v seštevku pozitivo in če ima keš, naj kar vlaga. 

Te dni nad bankami benti Peter Tevž, lastnik Radeče papirja . Hoče tri milijone evrov novega posojila in hkrati žuga, da v nasprotnem primeru regijo čaka katastrofa. Banke v njegov projekt ne verjamejo več. Zadeva ni preprosta, na cesti se bo znašlo 350 ljudi, kar je za občino pa tudi širšo regijo katastrofa.

Tovariš Tevž nima kaj benteti nad recimo bankami, ki niso v lasti države Slovenije. Privat banke imajo najmanj dvojni mehanizem upravljanja z riziki, ki preprečujejo, da se bi denar posojalo tevžem za njihove, milo rečeno sumljive projekte.

Tovariš Tevž pa tak in tak po vsej verjentosti to "očita" samo državnim bankam. Kar pomeni, da izraža staro komunistično aspiracijo po đabest penezih iz naših žepov v njegove nebulozne projekte in, de facto, v njegov žep takisto.

Hipotetično, strogo hipotetično, čeprav bi jaz to kar realiziral, predpostavimo, da državnih bank sploh ni. A je kdo, ki misli, da bi tovariš Tevž z enako vnemo jokcal, češ, tote zasebne banke so kurac, ker ne izpolnjujejo svojega poslanstva.

Bodimo normalni, ob predpostavki, da Narodna banka in drugi nadzorniki in regulatorji trga primerno poskrbijo za nadzor nad upravljanjem rizikov s strani komercialnih bank v aspektu, ki ima lahko negativne posledice za cel trg, nobena komercialna banka v tevžaste projekte preprosto ne sme vlagati. Amen. Kejz klouzd! Naslednji!

Najbrž je vsakomur jasno, da vsaka nedržavna banka ima v verigi od lastnika do prodajnega osebja, ki prodaja bankine finančne produkte, jasno postavljene plane, letne, kvartalne, mesečne. Vsak mora svoj plan izpolniti, da dobi plačo, sicer ga čaka odpoved. Tako, kot ga mora Tevževa firma. Odkod butasta predpostavka, da banke nočejo dati kredita? Banke bi rade, ma jih regulator in lastniki obvezujejo, da to počnejo na urejen in z vidika upravljanja rizikov sprejemljiv način. In to je vsa zgodba. Smo vsi pizdili, ko so banke med pokom balona bile dezauvirane kot slabi menedžerji rizika. Regulatorji in države so ukrepali in zdaj imamo več discipline: Rezultat? Tevžasti projekti ne izpolnijo kriterija za posojilo. Amen! Sikter!

Ob takih predpostavkah trdim, da banke ne le niso "krive vsega", temveč niso krive ničesar.

Vsa štala in sprenevedanje in kriljenje z ročičkami izvira iz patološke aspiracije tovarišev tevžev in podobnih poblaznelih neosocialističnih predatorskih mačkonov, ki v NLB in NKBM vidijo kos slanine, ki se bi ga radi polastili. 

Vsak, ki se mu tevži, zavoljo tistih stotin delaucev v ozadju, za trenutek zasmilijo, se morajo zavedati, da denar, ki ga v to luknjo naj bi NLB ali NKBM noter vrgli, ni nič drugega kot pretežno denar države oz. točneje denar nas ostalih davkoplačevalcev. Jaz recimo bi svoj delež raje za začetek varno in konzervativno naložil magari v zlato palico, pa od tam, iz tako nastalega sklada, delil socialno pomoč onim tevževim delavcem, kot pa vrgel v tevževo nebulozno luknjo brez dna.

Če je tevžev bizines model in celoten projekt fkurcu, dajmo ta davkoplačevalski denar raje nehati metati v jamo in ga, če že za kaj, dajmo za socialno pomoč tem delavcem. 

Če si v par let en sam najde drugo delo, je to bolje, kot pa, da, tak kot Mura dolga leta, par let vsi vegetirajo in se jim agonija podaljšuje, državo pa to stane še več in celo zelo nevarne finančne nestabilnosti zraven. In penalov EC in strmoglavljenja rejtingov itd. 

Banke so najverjetneje tevžom povsem upravičeno izrekle en jasen "Sikter, mona!". Raje, veliko raje, naj taiste peneze proaktivno ponudijo podjetjem čigar biznis model in celoten podjem več kot očitno funkcionira in ali ima nedvoumno perspektivo. Naj jih proaktivno vzpodbudijo, na liniji ideje: "Kaj pa če vam, skupaj z Eu fondi in državnimi inicijativami oživljanja gospodarstva, po 2% obresti damo kolikor hočete penezof, ali nam lahko do potrebne in razumne mere, ki zadovoljijo kriterije upravljanja rizikov, zagotovite dokazila, da boste ustrezno organsko narasli?"

Če ni zadosti povsem novih, greenfield poslovnih idej ter inicijativ, potem je bolje s kešom opremiti 200 top pretežno izvoznih podjetij katerih poslovni model in biznis kejz ni niti malo sporen, kot pa srati, da bo tevžem, v primeri, da se jim ne šenka peneze brez dela ostalo X delavcev. So fakin what? 130 taužent jih je že brez dela. Pa se o njih nihče kaj preveč ne pogovarja z bankam. Ko so potrošili tamponconsko nadomestilo za nezaposlenost so padli na socialo. Tak to je, jebiga! 

Raje tiste peneze dajmo recimo akrapovičem, frelihom, boscarolom, ter jih vzpodbudimo da v tistem kraju nadomestijo vsaj del tevežastih operacij. Če se da. 

Alpa recimo, znižajmo obdavčitev dela in uvedimo kapico na socialnih reketih, da več penezov pustimo v žepu nesojenemu srednjemu razredu, to bo večplastno koristno. Edino iz tam, mimo uspešnih obstoječih podjetij, lahko pričakujemo nove zdrave entreprenerje, ki bodo generirali nova delovna mesta in progres. Če jim pa država dela grobo ekspropriacijo 60% prihodka, pa entreprenerji nikoli ne bodo postali!

Link

Ni komentarjev: