"Treba je priti v resno krizo, da ljudje postanejo pripravljeni na spremembe. V Nemčiji tak občutek krize ustvarjajo že zadnjih nekaj let. Tudi v Sloveniji bo težko. Ljudje morajo imeti občutek, da bodo bremena enakomerno razdeljena." To niso besede Janeza Janše leta 2012, to so besede Janeza Drnovška leta 2005.
Jap! Res je! Komunistu Drnovšku je bilo prioriteta ustvariti občutek, da so bremena enakomerno razdeljena, čeprav seveda nikdar niso bila, niti je to bil cilj. Občutek, torej ne korespondira nujno z realnim stanjem. Pravzaprav, če dovolite, moram reči, da v Kranjcef že 22@45™, praviloma ne korespondira z dejanskim stanjem.
Z občutkom je tudi sicer križ, saj je močno odvisen od kognitivno-perceptivnih sposobnosti tistega, ki se mu občutek vzpodbuja, ustvarja in na koncu v um zasidra. Anglosaški eskimski narodni haiku o tem pravi tak: " It iz đast z fakin wrong persepšn, dude, but we all know zet z persepšn iz evrisink"
Ustvarjanje občutkov je v pogojih komunistične vlade tovarišev Kučana in Drnovška in Ropa in nejmit tisočev rdečetalibanskih harlekinov, pač de facto aktivnost agitpropovskega nategunjenja množic.
Tovarišija je, s pomočjo totalne kooperativnosti ustvarjalcev javnega mnenja, povečini kar članov njihovihsvojih™ falang, slovenskim ofčicam, neveščim politične igre in s poprej temeljito opranimi možgani, uspela ustvariti občutek enakomerne razporeditve bremen, saj je ofcam uspela prodati mudologijo, da so edini tabogati v SLO ravno "relativno bolje plačani zaposleni, torej delouci", ki jim je tovarišija, kot pokoro za greh te "bogatije", nabila edini progresivni davek v sistemu davkov, v najbolj drakonskh stopnjah in povrhu, za zraven, "da se nadje", še neokapičene rekete.
A to ni vse. Tovarišija, tak kot slavna pesnikova zaljubljena [ženska], ni šla le do konca, temveč še naprej, pa je ofcam v sjebanih hipofizah ustvarila celo nadobčutek, da so toti "bogati prešiči med delouci" še premalo obdavčeni, te jih je treba še bolj obdavčiti. Zato rdeča kamarilja gaga o nujnosti še dveh razredov davka na delo in o nujnosti ohranjanja neokapičenosti reketov.
Eto, sledom tega, 550 taužent ofčic pridkano bleja o občutku enakomerne razporeditve bremen, falanga N571-H572™ pa vse skupaj spremlja tak ,da jim pomaga ta občutek utrjevati.
Ta občutkovna fumisvaginalis-potemkinovska komunistična fatamorgana posledično lepo živi naprej v Slovenistanu-Absurdistanu-Nategunistanu, tak, da se zaenkrat nihče še ne pogovarja o ralnosti in dejanskem stanju, temveč se nadaljuje insistirati na ustvarjanu občutka, ozirma, če smo precizni, na kontinuiteti občutka. In o gradualnosti tisoč let trajajoče počasne modifikacije TheObčutka™.
Morda! Eventuelnto! Če sploh! Zdaj že gagajo, da folk sploh niti ni hotel spremembe. Nikaršne! Niti disruptivno-rapidne niti gradualne! Ker so folku bojda kapitalizem podtaknili oz. t.i. "socializem", v katerem je mrgolelo takšnih fumisvaginalis občutkov zvijačno ukradli. Iz tega sklepam, da plan B, s toto gradualno spremembo od t.i socializma k kapitalizmu, več niti ne obstaja. Zdaj samo še čakamo kdaj bo objavljeno, da Slovenistan uvaja nazaj t.i. "socializem", beri - total državni, monoteistično-monolastniški kapitalizem.
Najbrž v imenu iste doktrine naš domnenvo liberalni in BojdaČistoDrugačen™ finančni minister o odpravi davčnega aparthaida in uvedbi kapice na rekete govori kot o nečem, kar se lahko stori, alpa tudi ne. Opcijska zadeva, jebiga!
Kao eto, oboje je normalno. Pri tem ima za limit rdečetalibanske kahlne in za polno podporo premijera, ki prav tako prostodušno pove, da se nam nič ne mudi, da lahko davčni aparthaid in diskriminacija neke skupine državljanov kar traja, se organiziran rop s pomočjo zlorabe državnega represivnega aparata ugrabljene države lahko kar nadaljuje, češ, da vnormaljenje lahko počaka na neke druge, bodoče, še neopredeljive čase.
Najbrž to pomeni, da bomo zdaj, tak kot med leti 2004 in 2008 lahko pričali ulicotacarskemu boju semuljićevske drhali, da neželjenemu premijeru dotajči, da morajo občutki ostati isti, on jih bo pa od strahu da ne izgubi oblast, na kolenih pohlevno moledoval, da doumejo, da misli on enako kot oni, ker je tudi njemu najvažnejši in za vladanje ovčji raji najudobnejši ta fumisvaginalični občutek, saj, da mu je bojda jasno, da "morajo biti reforme socialno vzdržne", beri, morajo ustvarjati toti nategunski občutek, beri - ne sme jih biti.
Kajti, če bi, bognedaj, bile, bi položaj totih odvisno zaposlenih in penzionistov, ki so nekoč bili odvisno zaposleni, in vseh od teh dveh zasužnjenih tlačanskih skupin odvisnih (Skratka, skupaj 95+% nacije) končno postal dejansko boljši in ne le fumisvaginalični občutek, ker bi bremena končno bila realno odmerjena in de facto fer razporejena, ma to nea bi bilo nič vredno, ker se bi falanga N571-H572™ in t.i. "levica", preprosto "morali" odzvati tak, da ustvarijo občutek, da to ni fer. In če totega pravovernega občutka ni, je fse zaman, kanede.
Ni komentarjev:
Objavite komentar