petek, 9. marec 2012

1609078 - zakaj je Slovenija sužnjelastniška družba

Ali je Slovenija država sužnjev?

Da! Seveda je!

Kdo [vse] je suženj? 

(1) Sužnji so vsi odvisno zaposleni državljani Slovenije.
(2) Sužnji so vsi upokojenci v Sloveniji, ki so med aktivno dobo bili odvisno zaposleni
(3) Sužnji so vsi oni, ki so odvisni od skupin pod 1 in 2. Recimo otroci, vnuki, člani družin, ki nimajo svojih prihodkov.
(4) Sužnji so tudi skoraj vsi kmetje.
(5) Sužnji so vsi, ki so za nakup zmanipulirano dragih bivakov vzeli svojim bednim prihodkom neprimerno in absurdno visoke kredite. 

Kjer je suženj je tudi sužnjelastnik, right? Oz. kjer je fevdalni tlačanski suženj, je tudi fevdalec. 

Komu torej sužnjujejo slovenski državljani našteti zgoraj? Kdo je ultimativni predator v prehranjevalni verigi? 

Edini fevdalec in sužnjelastnik, ki je vedno na vrhu prehranjevalne verige in se ga s te pozicije ne da pregnati je državaFašistična državaFašistična boljševizirana rdečetalibanizirana država.

Država je seveda zgolj imaginarni pojem. Mi pa iščemo bolj otipljivo, v konkretnih ljudeh personificirano beštijo.
No pa poskusimo: V čigavih rokah je država? Mislem, odmislimo za trenutek teorijo o parlamentarni demokraciji, pa poiščimo kdo so guzonje z realno močjo?

Generalen in neizpodbitno točen odgovor je: Država je v rokah politkamarilje!
Katera politkamarilja je v recentnih 70 let, ko je potekalo sistemsko in sistematično zasužnjanje in pavperizacija slovenskih državljanov imela državo v rokah, bolje rečeno v svojih zlodejskih predatorskih krempljih?

Pa "zna se - HDZ", pardon KPS->ZKS->LevoNaSredinskaKualicja™. In seveda, za krajša obdobja je na poziciji bila tudi KPSu nasproti stoječa politkamarilja naše ogabne fašisto-kleptoidne partitokratske scene, ki pa ni niti poskusila odpraviti davčnoprispevkovni aparthaid in suženjstvo. Pravzaprav je ukrepala. V globini kožne povrhnjice. Kozmetično torej! 

Kdo je torej vzakonil regule naše fritzlovske suženjske scene? 

In seveda, v roli praetorianske vojske sodeluje tudi neizogibna večna birokracija naše fašisto-boljševiško-stalibanizirane države. In žnjo v orgiji sodelujoča svojat parazitov. Ta, kot smo videli iz Radotovega današnjega prispevka ordinira nemoteno in neprizadeto naprej tudi takrat, ko na poziciji ni vzakonitelj suženjstva in fevdalizma - "slavna" KPS™.

KPS kamarilja je državo ugrabila in jo leta 1945 zaprla v komunistično-fašistični nomenklaturno-talibanski fevdalno-sužnjelastniški gulag. Potem je pa svoje praetorijanske falange uporabila, bolje rečeno zlorabila za implementacijo in vzdrževanje suženjstva. Suženjstva zakamufliranega v demagoško opravo kobajagi "oblasti naroda". Auuuu! Ivo Andrić: "Svašta ti slugo moj bijaše na svijetu, al toga, da bi vlast dala moć fukari nikad i nikad neće ni biti!"

Do leta 1991 (legislativno lahko rečemo da do 1992) je vse potekalo po tiranskih odkrito sužnjelastniških regulih. Komunistična fevdalna država je umetno, dekretno, po majhnosti uma politkomisarja in po mehkosti kurca šefa CK KPS in KPJ suženjskemu plebsu določila -odrinila - odrezala človeka nevredne bedne mezde, preostanek, povečini na Zapadu™ sposojenega denarja in ustvarjenih vrednosti pa potrošila v glavnem za utrejevanje okopov diktature in fevdalizma, za nebulozne butalske komunistične pizdarje in svinjarije: podzemna komunistična gnezda, tajne policije, JLA itd...

Suženjskemu folku je izvajala nenehno ideološko lobotomijo, ga slepila, ter ga, delno celo prepričala, delno pa prisilila, da gaga: "Moje suženjstvo je moja svoboda. Meni je dovoilj, da smo vsi enaki bedniki, uravnani v enaki bedi in eto mene - jaz se že počutim svobodnega"

Po letu 1992 je obveljala nova legislativa, ki je formalno-nominalno zapovedovala republiko, parlamentarno demokracijo, politični pluralizem, prostotržni [namesto državnega] kapitalizem, itd, vse v tem stilu. Vse pinky in optimistično. Po eskimsko - ŽvakaZaSeljaka™.

Komunistična nomenklatura, ki je bila tista predatorsko-fevdalno-sužnjelastniška manipulatorska beštija na vrhu prehranske verige, je rekla: "Jebemo majku Zapadu™, neće oni nam vzeti naš državni kapitalizem, total uravnilovko plebsa v enaki bedi, benefite in sinekure našimsvojim maziljencem, skratka t.i. "socializem".

Zato se je kamarilja seveda da potrudila, da "v okviru možnosti" in možnosti so seveda da bile brezmejne, hehe, uporabi rekvizite, ki so na voljo, da bo tudi novi sistem čimbolj oni isti stari sistem. In se je potrudila tudi, da ostane dovolj velika količina največjih podjetij državna, da po total vrednosti trasnakcij ostanemo pretežno državni kapitalizem in kapitlizem posvečenih rdečih tjkunov lojalnih nomenklaturi, a.k.a. NjihovSvoj™ nebulozni "socializem".

In se je zgodilo, o čemer tudi avtor [delno] piše. Zgodilo se je da so glavno orodje in motor kontinuitete socialistićnega suženjstva postali: Davki in prispevki.

Davki in prispevki so bili pot in metoda in modus operandi, po katerem je nomenklatura politkamarilje lahko uprizorila kontinuiteto suženjstva, sužnjelastništva, fevdalnih odnosov v katerih se ve komu je še naprej bila predpisana rola tlačana. O tm ni bilo dvoma ali debate, ker na tem koneckoncev vse sloni.

Rekli so: Edino delovni plebs, edino tisti, ki prihoduje in živi izključno iz svojega dela naj bo mrcvarjen z brutalno-drakonsko visokimi stopnjami edinega progresivnega davka v sistemu. Edino oni!

Seveda da se je izrabilo vsak rekvizit, ki je navidezno prisoten v vseh demokratičnih sistemih, a se ga primerno spačenega, primerno distortiranega da zlorabiti za uprizarjanje kontonuitete total uravnilovskega socializma, ki se ga je v tej inkarnaciji vsililo izključno delovnemu plebsu. Zato so naši "prispevki", beri reketi, neokapičeni. Drugje v svetu pa seveda da niso.

Tudi to de facto rdečim fevdalcem ni bilo dovolj, zato so benefite, ki naj bi bili na voljo za te rekete, seveda da okapičili. Škarje so zategnili in zaprli do skrajne meje iz obeh smeri.

Kmeta, ki bi naj bil po definiciji sam svoj in svoboden so pa pričakali v zasedi tam, kjer so ga edino lahko in kjer so ga v podobni formi sjebali tudi v prvi inkarnaciji socializma. Ustvarili so kartele in monopole v formi "TanarbolSosedovNaSvet™ ordinirajočih sinkrono s tuši in špari, nje™. "Na naše police, nje™, ne boš pršo nje™, če naša marža ne bo drakonska, tebi pa suženjski kos pogače, ajt mrš, sikter!" Kjer ni pravega prostega trga je to pač možno.

Kompartija™ je po letu 1992 hitro izpeljala projekt morfoze dela nomenklature v "sloj naših domačih zaupnih premožnežev". Ki so, kot daenes vidimo, vsi po vrsti v F21™, se po prsih tolčejo, da so hkrati velekapital in levilarji, auuu in hehe, ter so do rdečetalibanske politnomenklature prijazni. Baš ćudim! Kompartija je torej ene svoje člane in maziljence načrtno morfirala v svojo kapitalsko bazo, tajkunsko, militajknusko in mikrotajkunsko kakopak. 

In so po deželi zrasli rigelniki, jankovići, škrabci, pa oni malo drugačne sorte, kovačiči, pa oni malo drugačne sorte a zlizani Žnjimi™, anderliči, tuši itd. Glede na to, da tu imamo de facto opraviti z nenehno potekajočo unilateralno državljansko vojno Kompartije™ oz. polikamariljne nomenklature proti sistematično in sistemsko zasužnjenemu delovnemu plebsu, štejem jaz vse naštete za vojne dobičkarje.

Edini svobodnjaki so akrapoviči in boscaroli in frelihi Slovenije, ki so pa s stališča nomneklature pač kolateralna dogodek, napaka v sistemu, nje™. Do katerih pa kamarilja najde svojo reketarsko pot drugače, hehe. Oni pa plačajo, da imajo gmah. Klasika. Tako funkcionirajo vsi reketi na svetu.

Skratka, del kompartisjke nomenklature je morfiral oz. se prelevil v promilsko velik sloj edinih zares premožnih Slovencev, ki so se preko zemonskokartelnih in podobnih orgij, o katerih piše danes tudi Rado, zavihteli med pravo vlastelo, med FevdalceZlistnico™. Med sužnjelastnike s substanco.

Legislativa se je potrudila, da so ostali "legally invisible", nevidni, saj njih ni naciljala z najvišjimi davki. Njim ni vsilila neizogibno lestvico progresivnih davkov. Njim so dali na voljo flat davke v bistveno nižjih nominalnih stopnjah in bagatelno nizkih efektivnih stopnjah. Opaaa!

Na straneh Financ je nekoč jutro zagledal članek, ki je postregel približno s tako informacijo: Odvisno zaposleni manađer je v 14 letih plačal za preko dva milijona EUR davka, pri tem pa od premoženja ustvaril zgolj neko povprečno hišo v Novem Mestu. Neki drugi Slovenec, ki je "znal plavati z nomenklaturo" je v paketu z rdečimi maziljenimi tajkuni nomenklaturniki, najbrž kot kolateralna škoda, hehe, bil deležen take davčne milosti, da je plačal le malo več davkov, cca 2,4 milijona, med operacijo s kodnim imeno "14-let novega socializma" pa nagrmadil 600 milijonov premoženja.

Kaj je poanta? Poanta je, da je politkamarilja skozi bizarne absurdne zakone potegnila absurdno potezo pa za "tabogate" določila tlačansko odvisno zaposleno rajo. Saj v vseh državah na svetu najbolj obdavčijo "tabogate" in ker so pri nas edino odvisno zaposleni sužnji plačevali nominalno 72% margine - danes nekje cca 60+% (davkov in paradavkov) so de facto pač po tem sistemu oni najbogatejši. Kali niso? Rigelniki in jankovići to niso bili in danes tudi niso, saj so njihovi efektivni davki bili v enomestnih številkah procentov, alpa celo v promilih. Razen v delu, kjer tudi oni funkcionirjao kot zaposleni. Kar je v sestavi njihovih prihodkov tako bagatelno malo, da lahko zanemarimo brez slabe vesti.

Tudi vsa državna lastnina v podjetjih komercialne in profitne narave je v funkciji tega suženjstva. Je neposredno antinarodna. Kot avtor pravilno ugotavlja, naša sužnjelastniška država je dandanes zdrknila že ako nizko, da je celo vodilni neplačnik, vodilni nevplačevalec delavcem že zaseženih kontribucij ipd.

Iz vsega povedanega je, upam da jasno kakšna je prava demokratična in elegantna pot do odprave suženjstva in sužnjelastništva v Sloveniji. Upam, da ta elegantna legalna pot ne bo spregledana, upam, da folk ne bo prisiljen v uravnoteženje unilateralne državljanske vojne, upam da jo ne bo prisiljen spremeniti v bilateralno. Pohlevni, zasužnjeni slovenski folk prenese veliko, a po mojem grešijo oni, ki mislijo, da prenese čisto vse in za vedno. Upam tudi, da slovenski folk ne bo izbral beg iz suženjstva na način poveljnikove mlajše hčerke v kultnem "Poslednjem Mohikancu", ki se je iz suženjstva in krempljev koljaškega indijanca rešila s skokom v smrt. Upam, da zasužnjeni SLO folk ne bo umrl tiho kot Alice v poslednji sceni. Evo, kdor več ne pomni: www.youtube.com/watc...-XdI#t=106  

PS
Če je drugje po svetu flat tax in EDS zgolj možnost, je za osvoboditev SLO folka iz sužnjstva in fevdalnega tlačanstva NUJA. Vzemimo zločinski sužnjelastniški kamarilji davčnoprispevkovni aparthaid in vzeli jim bomo vse. Naredimo to in slovenski državljan bo ušel iz suženjstva.

Link

Ni komentarjev: