1) Popolnoma jasno je, da morajo biti jedro programa novih družbenih gibanj nadzor elit, obračun s sistemsko korupcijo ter preboj razvojne blokade.
2) Prav tako se moramo zavedati, da je mogoče prehod med družbe inovativnosti in znanja izvesti le na podlagi širšega družbenega konsenza.
3) Izvedba navedenega je domala nemogoča, vendar je edini mehanizem, ki lahko prepreči nastop grškega scenarija, torej socialni zlom ter popolno politično in gospodarsko marginalizacijo države.
: Prošla baba s kolaći. V Sloveniji razvojnega konsenza na nivoju družbe ni mogoče več doseči. Za to je bil čas do leta 2005. Sedaj je na voljo samo zgled individualnega pristopa in upanje, da se bo slovenska introvertiranost, ob dejstvu pritisnjenja ob zid, racionalno usmerila v posnemanje uspešnih in ne v iracionalno eskalacijo v razbiti politični prostor.
Zato nobeni pozivi na pogovore in upanje, da se bodo nova gibanja politično tako artikulirala, da bo nova nacionalna razvojna paradigma mogoča, ne pomagajo več. Stanje anomije je mogoče premagati samo z dovoljenjem države posamezniku, da ta lahko pristopi k samemu sebi in prične reševati svoje probleme, tako kot to ve in zna.
Resnica je torej ravno nasprotna. Zanimivo, da je tudi Vehovar podlegel tej utvari. Nobeni pogovori niso potrebni. Razlog je enostaven. Dogovor o kreaciji ni možen. Samo ukrepati v korist svobode posameznika je potrebno. In to pa je stvar dogovora te koalicije in nikogar drugega, vendar sedaj ni več čas za pogovor, ampak morajo stvari teči. In to hitro. Janša se javlja kot najbolj kompetenten za to, koristil pa bi tudi Bavčar. Skratka, Sloveniji samo še Friedman in Hayek lahko pomagata. Vse ostalo vodi v popolno razsulo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar