Slovenci smo imeli svoje meščanstvo že vsaj sredi 19. stoletja. Od kod bi se sicer razvili "mladoslovenci" in kasneje liberalna stranka (Narodno Napredna Stranka), ki je bila ustanovljena že leta 1894?
Da ne govorimo o plemiško-meščanski korespondenci v slovenščini na relaciji Ljubljana - Trst, o kateri je veliko pisal tržaški zgodovinar Merku in svoja odkritja podkrepil z originalnimi pismi?
Na kratko: Slovenci smo imeli vse značilnosti moderne nacije že dolgo pred 1. Jugoslavijo. Imeli smo različne družbene sloje, od meščanstva do obrtnikov, od profesorjev do kulturnikov, od delavcev do kmetov, od podjetnikov do odvetnikov, od plemstva do visoke duhovščine.
Že leta 1918, takoj ob zaključku 1. svetovne vojne, smo bili popolnoma pripravljeni za lastno, samostojno državo. Vendar nam je zmagovalna antanta takrat onemogočila pravico do samoodločbe - tisto isto temeljno pravico, ki jo je Wilson dopustil Litvancem, Latvijcem in Estoncem (jasno, njim je dopustil pravico do samoodločbe, ker je želel karseda oslabiti Leninovo Sovjetsko Zvezo).
Zakaj je antanta takrat naredila izjemo ravno v primeru Slovencev? Ker je že dolgo pred vojno obljubila naše ozemlje (Veliki) Srbiji, v zameno za njeno sodelovanje v vojni. Tako smo bili Slovenci, Hrvati in Bosanci po 1. svetovni vojni dobesedno porinjeni v to nenormalno zvezo, kjer nam je bilo namenjeno, da se prej ali slej posrbimo oz. "jugosloveniziramo".
Meščanstvo se torej na ozemlju Slovenije ni nič "sramežljivo razvijalo v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja", bilo je tu že vsaj od začetka 19. stoletja.
Meščanstvo, podjetništvo in tržni kapitalizem so se v 1. Jugoslaviji na ozemlju Slovenije kvečjemu ohranjali in se nadgrajevali s socialdemokratskimi in krščanskosocialnimi programi. Slovenija je bila pred 2. svetovno vojno v vseh ozirih razvita in moderna družba.
Pucanje naših elit, slovensko in nemško govorečih (govorimo brez dlake na jeziku, g. Steinbuch), se je začelo šele s komunistično revolucijo. Te elite so bile fizično odstranjene, likvidirane, izgnane, pokopane, zagrebene v Kočevskem Rogu, Hudi jami, na Teharjah, ipd...
Primer Kersnikovih: je bila to slovenska, narodno zavedna elita ali ne?
Primer Turjačanov (Auerspergov): je bila to slovenska elita nemških korenin, dovolj narodno zavedna, da so se nekateri njeni člani celo borili za osvoboditev na partizanski strani?
Primer Souvan: je bila to slovenska, narodno zavedna elita, lastnica parka v Volčjem potoku, ki so ga komunisti med vojno barbarsko uničili in ga nato nacionalizirali?
Takih primerov je še mnogo, mnogo več in vsi pričajo o obstajanju močne, narodno zavedne in narodu zavezane, nekleptomanske slovenske elite v času pred 2. svetovno vojno.
Ne ovinkarimo več, g. Steinbuch. Ni res, kot bi bilo možno sklepati iz vašega pisanja, da Slovenci po letu 1945 nismo pravzaprav nič izgubili, ker baje niti nismo nič imeli. Ni res, da smo bili vedno le narod delavcev in kmetov. To je enostavno zgodovinska laž. Imeli smo večplastno, večetnično (Slovenci, Nemci, Madžari) uspešno, moderno in definirano družbo, ki je imela vse pogoje, da se v 2. polovici 20. stoletja demokratično razvije v koraku z Avstrijo, Švico, severno Italijo. Ta naravni razvoj pa je onemogočila samo ena stvar, in to je bila komunistična revolucija. Z njo smo izgubili OGROMNO, ker smo pred njo tudi imeli ogromno.
Današnje slovenske "elite", kakor tudi siceršnji kaos v katerem živimo, pa so dejansko samo logičen zgodovinski izcedek od komunistov umetno ustvarjene, lažne družbe delavcev in kmetov. Ta družba delavcev in kmetov pa ni nastala kar tako, naključno, ni nastala po naravni poti. Nastala je lahko le kot plod načrtnega in naklepnega zločina, ko so bili iz nje nasilno amputirani ravno tisti družbeni sloji, ki so pomenili slovensko elito v pravem pomenu besede.
Ni komentarjev:
Objavite komentar