[kvatebriga]
vsi sam jokajo o poraznem stanju, da pa bi kdo vsaj objavil kam je poniknil denar, kaj šele obsodil lopove, to pa nikomur niti na pamet ne pade, očitno je vsa elita vpletena in drug drugega držijo za jajca.
To lahko napravi samo ulica, v kolikor oblast še ulice ne bo ugrabila. Zato se celotna "elita" tako boji ulice. Ko se je le-ta zgodila, so se takoj, naslednji dan, za silo poenotili.
Porazno stanje v Sloveniji je rezultat neprekinjene, več kot dvajset let trajajoče serije tako desnih kot levih pravljic od četverice, pomladi, domobrancev, partizanov, osamosvojitve, Evrope zdaj, zgodbe o uspehu, pokojninskih reform, tajkunov, Pahorjeve samo skupaj se držimo za spolne organe,...
Več kot 20 let se je v celoti spregledovalo, da se "elita" v Sloveniji konstituira izključno na izmišljeni osnovi, ki je v svetovnem merilu brez vrednosti. Še, če bi razviti in manj razviti svet v tem dolgem obdobju stal na mestu, bi bil naš rezultat polomija. Si predstavljaš, kaka polomija je naš "rezultat", ko primerjaš, kaj so v tem času dosegli v normalnih državah. Kitajska je recimo leta 1990 štartala iz enakega sistema, kot smo ga imeli desetletja prej mi. Danes Kitajska s fantastičnimi deviznim rezervami, po vsem svetu kupuje po desetine velikanskih rudnikov na leto, hkrati v 26 povsem novih milijonskih velemestih, katerih pred 30 leti večinoma nikjer ni bilo, gradi 26 podzemskih železnic hkrati, itd. Rusija izkorišča svoje neizmerno naravno bogastvo in ima povprečno plačo javnega sektorja enako kot Slovenija. Od kje Sloveniji, ki nima in ne zna ničesar, toliko denarja za tak javni sektor?
Enostavno. Strošek zanj (60 milijard dolga) je cena pravljic na oblasti.
Zanimiva so razmerja. Kardeljeva pravljica je Jugoslavijo nekoč stala 20 milijard dolarjev. Kučanova in Janševa pravljica pa Slovenijo po 20 letih njene konzumacije staneta vsaj 250 milijard evrov. 60 milijard dolga in blizu 200 milijard oportunitetne izgube nenastale privatne ekonomije. Od Kardeljeve pravljice je ostalo na stotisoče hiš in stanovanj in tisoči tovarn, od Kučanove in Janševe pravljice pa samo tajkunski prazni račni in dolgovi bank.
Kučanova in Janševa pravljica sta zato brez dvoma dve izmed najdražjih pravljic v zgodovini človeka in se lahko merita samo s pravljico Ludvika XVI. in njegove žene Marije Antoniete. Nikjer drugje na svetu se nikoli ni tako zapravljalo, kot tukaj.
Seveda tak razvoj ni bil nujnost, ampak izbira. Ker so bila razmerja med Drnovškom in Kučanom v devetdestih jasna, je bil Drnovšek nekoč v parlamentu Janši ponudil možnost izbire večinskega sistema, po katerem je bil Janša takrat neprestano plediral. Po krajšem šoku levice in desnice, se je Janša spravil za govornico in najprej v stilu gospodinje, ki nagovarja kure, ko gre v kokošnjak po jajca, za kako minuto nagovoril poslance, po tem pa izcmizdil, da on ni za večinski sistem.
Se pravi, Janša je bil Drnovšku v parlamentu odgovoril, da je on še naprej za nadaljevanje sistema organiziranega kriminala in oblasti korupcije. Mislim, da je to bilo leta 1997.
Z naslednjim svojim javnim izcmizdenjem pa nam je Janša postregel ob vladni aferi JPD. Takrat Janša ni izdelal popravnega izpita. Zato mora danes kršiti pogodbe, da se lahko ohranja na oblasti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar