Poslusaj, sindikalni borec za delauske pravice: kdo te potrebuje? Zakaj tebe in tebi podobnih sam nisem nikoli rabil? Kako mi uspe shajati brez tvojega zavzemanja za moje interese in kdo naj bi bili pohabljenci, ki tega ne zmorejo brez takih, kot si ti? Kdo ste vi, sindikati, kaksen faktor predstavljate, na kaksen nacin povecujete blagostanje druzbe, kako maksimizirate profit? Zame ste povsem obicajni lopovi. Read my lips, zepar: obicajen lopov si. Jasno? In ce bos se dosti sral, bos dobil to sporocilo the hard way.
Odjebi, polivalec bencina, da ne bos sam zgorel.
P.S.: Kdaj pa ste se sli sindikati pogajat v mojo firmo in branili moje privilegije? Aja, zasebni firmi ne morete diktirati, kako naj crklja svoje zaposlene, komot pa davkoplacevalcu diktirate, da zivi 160.000 ljudi, za katere nihce ne ve, koliko so sploh potrebni. Seveda, da se niste sli pogajat, tudi zato, ker veste, da ljudje, ki delamo, ne le hodimo v sluzbo, nimamo tega sesalnega refleksa, kot javni sektasi, ta vas volilni fetus, in ker veste, da place v resnicnem gospodarstvu ne temeljijo na izsiljevanju neke boljseviske kamarile. Lahko bi ti rekel politikant, ampak si nekaj mnogo hujsega: si komunisticni hujskac, ki po navodilih nelustrirane komunajzarske mafije izbezumlja parazite, ki jih jaz zivim, vkljucno s teboj. Tako je, pizdunce, bingo: jaz te zivim! Jasno, klosar usran komunisticen? Ko bo prisel cas, ti ne bom v klobuk fuknil niti centa, zajedalec necasten.
Ni komentarjev:
Objavite komentar