Tarnajo zato, ker se ekonomija noče izboljšati na ukaz iz Murglorja in kot posledica leporečenja in mudologije.
Oz, tarnajo zato, ker so se oni kobajagi res hoteli jebati, a so hkrati računali, da ga nihče ne bo fasal.
Oni bi gagali o tem, da državnega premoženja v komercialnih družbah ne prodajo grdemu ksenotu, ker ga Oni™ ne morejo nadzorovati in komandirati, hkrati se bi pa zanikalno delali mone, češ, da ne vedo, da domači kupci nimajo keša za kupiti ta podjetja.
In se bi delali mone, da ne vidijo, da brez dodatnega kapitala prezadolženi slovenski državni kolhozi ne morejo naprej. In da, četudi bi imeli kapital, bi tako vodeni od nastavljencev politične kamarilje spet zabredli. In spet padli v breme davkoplačevlacev. Kakor se to godi že 23@45™. Le, da vsakič v nižjem krogu spirale razkroja, po kateri drsimo v brezno.
Mejk nou mistejk, naša politična kamarilja, skupaj s podporniško falango "levo"sučnih wanabe žurnalistov - agitpropovcev, ki mislijo, da se s podporo komunističnemu zlu gredo nekšno domnevno žlahtno in vzvišeno božnsko "levičarstvo", bo furala svojo ideološko pogojeno orgijo vse do popolnega kolapsa Slovenije.
Obnašajo se kot alkoholiki, ki ves čas gagajo o tem, da oni seveda da vedo, da kak bi bilo fino, če se ne bi pilo in če se ne bi bilo poscano in če se ne bi bil neurejeno in če se ne bi tvegalo izgube dela in to, a se pitju alkohola nikakor sami ne uspejo odpovedati. Odvisniki pač.
Odvisniki od komunistične ekspropriacije in nasilne uravnilovke plebsa v enaki bedi. In od mitologije in mudologije, ki jo proliferirajo, da se jim svet ne bi sesul. Laž na laž. Tipično pijansko!
Edina rešitev za odvisnike je, da jih kdo drug pošlje na zdravljenje, pa še to ne garantira uspeha. V svetu demokratične tekme za oblast je ekvivalent temu zdravljenju situacija, ko volivci koga preskočijo za mandat ali dva, ko, za kazen, ostane izven parlamenta. Recimo, na takem "zdravljenju" je zdaj Zmago Jelinčič s svojo kamariljo nategunov. In Golobič. In kresalke slovenistanske. A se komu zdi, da se bosta Zmago in Gregec pozdravila? hehe. Zgolj retorično vprašam, seveda.
Obstaja tudi druga pot, da jih njihova lastna družina zavrže in izvrže, da sama ne bi totalno skrahirala.
Žal smo ta družina pri nas v konkretnem primeru mi volivci.
Mi volivci smo pa spet razdeljeni na one ki smo besni zaradi očetovega alkoholizma, na družinske člane - odvisnike enake očetu, oz političarjem, na apatične nezainteresirane in na zanikalce, ki sosedom ne bi radi razkrili te družinske sramote, kot da sosedje ne vidijo že dolgo, da se naš ate domov vrača poscan in pokozlan in glasen in da ga domov policaji in dobri ljudje dostavljajo v komatoznem stanju alkoholnega delirijia.
A v naši vrli družini volivcev, je zdaj čedalje več takšnih, ki so apatični in se pred problemom, ki jih šokira, enostavno umaknejo v svoj svet tišine in žalosti.
Ta dežela ima vse pogoje, da preprosto mora dotakniti dno, da bi doumela, da je totalno skrahirala in da je ves čas do sedaj padala. Poglejte recimo onega rdečetalibanskega majmuna Židana kaj govori.
Ta dežela mora totalno bankrotirati, da bi doumela. Pa še takrat po mojem ne bomo bili pripravljeni percipirati in interpretirati realne in prave dijagnoze in vzrokov za propad. Govorili bomo, da je krivo nekaj drugega in ne mi in to za kar se mi v kolektivitetu večinsko srdito zavzemamo, a je napačno, da bolj ne more biti.
Naši alkoholiki oz fritzli se svojim rentam oz užitkom zajedanja ne bodo odpovedali, zlorabljanci se sami očitno ne zmoremo upreti, policije pa od nikoder, sosedje se delajo mone, češ, da ne vidijo, da sosed ima sumljivo klet. Še naša lastna mati se pretvarja, da ne ve kaj bi približno lahko bilo potekalo v kleti. Pretvarja se celo, da ne ve, da sploh ima tisto klet.
P: Naši vrli naziinteresni fritzli in židanske opice si naj končno ustanovijo svoj kibuc in se tam gredo "svoj model ekonomije". Iz svojih žepov in za svoj račun!
Ker pa kupcev za naše kolhoze ni od nikoder in bo zanimanje čedalje manjše, storimo vsaj vmesni približevalni korak v smeri reštive, da omejimo in zajezimo nadljno škodo, da te naše kolhoze malo očedimo in preprečimo da jih nastavljenci politićarske mafijske tolpe uničujejo naprej.
Zbobnajmo vse te kolhoze in deleže države v en sam sklad, pa delnice sklada podelimo vsem državljanom. Hkrati z istim zakonom pa naredimo ustrezno ureditev, po kateri bomo prepovedali, da bi v nadzornih organih in vodstvu sklada in ali podjetij v večinski lasti sklada bili politiki in člani političnih strank. For ever!
Malo higijene, ma ipak nekaj higijene.
Potem ko je to urejeno izdajmo novo emisijo delnic (nekšen ekvivelent IPO) in v solastništvo z možnostjo popolnega prevzema, hehe, povabimo ljudi s svežim kapitalom. Tujci ne-tujci ni važno, a najverjetneje to bodo prevladujoče tujci.
Drug tak enostaven korak naprej oz iz krize oz v pravo smer, je nedavno predlagala moja znanka. Rekla je, čuj, tako ali tako sledi krah s prihodom Troike in to zelo kmalu, torej če pride Troika bo treba odpustiti pol ljudi visečih na državni sisi.
Rekla je, dajmo takoj ukrepat tak, da vsem tem ljudem, ki visijo na državni sisi, neposredno ali posredno, glede na to, da jih je de facto pol preveč, delovni čas skrajšamo na polovičnega in jim temu primerno tudi plače razpolovimo in jim damo 4 ure časa na dan, da se vrnejo k Jezusu. Brez izjem!
In zahtevamo, da na delovnih mestih naredijo vse, enako, kot če bi delovni čas bil 8 ur. Kdor ne bo, ga bomo zaradi disciplinskih razlogov odpustili. Ker ga iz drugih očitno ne moremo! Etoooo!
Tako lahko država signifikanten del proračuna prišpara čeznočno.
In hvala bogu, če bodo te ljudje besni, pa sami dali odpoved, alpa storili disciplinski prekršek. Naj kar, saj zato, da jih bo pol manj se tudi borimo. In to jim tudi zelo jasno povejmo. In kakor se bo njih število bližalo polovici jim po neki nekoliko počasnejši krivulji daljšajmo delovni čas in višajmo plače nazaj na 100%, tak, da nekega dne imamo normalno stanje, z normanim delovnim časom in polno plačo. Masa plač pa ves čas enaka - polovična sedanja.
Tretji tak ukrep sem že predlagal nedavno. Osmislimo shemo, po kateri podjetjem ponudimo prostovojni prehod najprej na 35 tedenski urnik, kasneje pa če bomo imeli pozitivne rezultate tudi na krajšega. (Btw, tudi po sedanjih zakonih je to možno, le vzpodbud za zapolsovanje ni!)
Pogoj za vzpodbude naj bo, da svako podjetje, ki skrajša delovnik na način, da za nastali manjko ur zaposli nove ljudi, dobi za te nove ljudi davčno olajšavo.
Vse lepo prostovoljno in vse v okvirju enake mase plač, enakega bremena za podjetja.
Preden potegnete vun Z big ganz, prosim pomislite - to gospodarstvo in te zaposleni tako ali tako živijo celo nacijo, zaradi česar so najbolj obdavčen folk na svetu, pa zakaj ne bi te zaposlene razbremneili dela 5 do 8 ur na teden, pa naj še kakšen od nezaposlenih dobi raje šanso da dela, kot pa da nesrečen in razčlovečen čaka na milost države v formi bedne socialne podpore.
Na tak način se da dodatno zaposliti celo od 100 do 200 tisoč ljudi, odvisno pač koliko skrajšamo tedenski urnik sedanjim zaposlenim.
Ja res je, nenavadni so te vrste ukrepi in res je diši po "polni zaposlnosti" "na ukaz države", ma ni res, ker je vse prostovoljno, saj podjetja lahko delovni čas skrajšajo in plače znižajo in nikogar ne zaposlijo novega, če nočejo. Dobro? Časi so hudi, časi so ekstremni in terjajo ekstremno inovativne rešitve.
Sicer pa, veliko evropskih držav že sedaj ima 35-urnik. In že to bi prineslo po mojem več kot 50 tisoč delovnih mest. IN kaj čakamo? Seveda bi mi morali nov urnik uveljaviti tako, da se sprva plače ekstrapolirano znižajo. Za manj dela manj plače. Fair and square!
Kasneje seveda bi v primeru nezaposlovanja novih navkljub krajšemu urniku, plače bile stvar odnosa med delojemalcem in delodajalcem na trgu. Zgodilo se je v večini držav s 35-urnikom, da so plače postopoma zrasle čez nivo onih, ki so jih imeli nekoč za 40 ur.
Q1: Ali je pri nas pričakovati, da bo politićarska kamarilja za to tovrstne predloge?
A1: Seveda ne, saj se zavedajo, da potem ne morejo več furati kontinuiteto njihovega rentarsko-reketarskega "socializma" in "tekovin". Ne morejo več nastavljati NjihoveSvoje™ na vodilna mesta v teh kolhozih, ne morejo nepotistično zaposlovati svoje pamže in sorodnike v teh kolhozih, ne morejo svoji klienteli rihtati posle iz teh kolhozov, ne morejo polniti svojih črnih fondov, ne morejo furati planski državni kapitalizem, češ, oni so komunisti oz SlovenskiSocialisti™, ki "vedo", da tak sistem lahko živi in preživi, itd.
Q2: Kaj nam ostane?
A2: Novinarji naj odložijo vse delo in se krizno urgentno sestanejo v največjem kongresnem centru v državi, ki jih domnevno lahko sprejme vse od prvega do poslednjega in naj sprožijo zares mehko obliko kontrolirane "revolucije". A ja, onih 571 naj kar pustijo doma, nje™. Oni bodo itak štrajk breherji!
Naj vzpostavijo štrajk in do izvrštive zahtev ne objavljajo ničesar drugega, kot poziv vsem politikom, nekaterih kar lepo z imenom in priimkom, ki so do sedaj bili na sceni, kadarkoli, da se umaknejo in nikoli več ne tekmujejo za oblast, preden pa odidejo, naj vzakonijo tisto, kar sem zgoraj predlagal, plus EDS, plus uvedbo socialne kapice, prevzem dobesedno preplonkanega švedskega pokojninskega zakona in švicarske zdravstvene ureditve.
Potem pa sledijo volitve, na katerih je dosedanjim politikom in politično organiziranim pizdekom prepovedano tekmovat. Poimenično! In pogum prosim, nikar se ne ustrašimo, ker bomo par promilov državljanov lustrirali, četudi bi izbrali vlado samih svežih diplomirancev s fakultet, bi to bilo bolje kot to, kar imamo sedaj.
Alternativno, če žurnalisti ne premorejo te pameti in predvsem politične volje in aktivizma, nam ostanejo samo še violentne demonstracije in revolucija, te zadeve pa ne morejo nastati dokler ne nastopi totalni kaos. Totalni kaos pa bo nastal po razmeroma dolgem obdobju gnitja in razpadanja. Kar bo mučno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar