Da se malce razpišem.
(sledeče mnenje sem napisal na MMC Rtvslo, pa so me skrajni levičarji zasuli z minusi).
Moje mnenje je, da bo (kljub kratkoročno drugačnim obetom) evropska levica v tej krizi izjemno veliko izgubila. Kratkoročno se bodo leve ideje (vključujoč skrajne ideje) okrepile - recimo že jeseni 2008 je Mladina strašila, da tokrat bo pa kapitalizma RES konec. Toda srednjeročno bo evropska levica (z nekaterimi redkimi izjemami - bom opisal v nadaljevanju) začela bistveno izgubljati. Zakaj?
Trenutna kriza ni toliko globalna kriza "konca kapitalizma", kot ključno prehodno obdobje globalnega prenosa moči - global shift of power. Začela se je odločilna faza konsolidacije gospodarske moči v neevropskih gospodarstvih - Kitajska, Južna Koreja, Tajvan, Indonezija, Indija, Malezija, tudi Singapur, Turčija, Iran, nekatere lat. am. države, tudi afriške države (J. Afrika, Nigerija), Kanada + Avstralija, ki je pomeni enega izmed največjih globalnih ekonomskih pretresov po britanski ind. revoluciji začetek 19. stol. Evropa nima surovin, že dolgo nima več kolonij ali odvisnih ozemelj, izgublja vojaško moč, izgublja celo moč kulturne projekcije (evropske lib. vrednote, evropske soc. vrednote, pomembnost evr. jezikov itd.). Do leta 2025 bo že ogromno jasno - to je samo čez 10 let, everybody!
To je ne-videno v zadnjih 200 letih, v zadnjih 30 letih pa se je vse skupaj še pospešilo. Evropa se je znašla na razpotju, kjer je bil Rim leta 476. Lahko poskusi rešiti kar se rešiti da (analogija z Bizancem) ali pa pade v brezno nepomembnosti, medtem ko na svetovni oder stopita glavni velesili ZDA in Kitajska skupaj z ostalimi hegemoni (Indija, Rusija, združene federativne lat.-am. države).
Proces se je še pospešil zaradi KLJUČNE napake, ki jo je naredila evropska levica v zadnjih 30 letih: ohranitev radodarne soc države (v smislu to je večno, tega ne damo) + nekritično uvažanje milijonov Turkov, Somalcev, Sahelčanov, Kongovčanov v EU v smislu: naredimo novo multi-kulti Evropo po zgledu ZDA - tako bomo poplačali naš kolonialni "dolg". To je recept za katastrofo, ki se je potem leta 2008 tudi začela odvijati: ekonomska kriza je najhuje prizadela ravno velik del držav EU. Napaka desnice je seveda bila v tem, da so vsi sprejeli levo paradigmo - še prej so jo sprejeli liberalci - problematika evropske politične korektnosti.
Redki levičarji v Evropi, ki se kolikor-toliko držijo nazaj so tisti v Skandinaviji, v Švici, na Niz., delno tudi v Nemčiji. To je evropska reformna levica.
Svet je preprosto v situaciji, ko v velikem delu Evrazije + Afrike ljudje iščejo poslovne priložnosti za delo, se ukvarjajo z obrtjo ali kmetijstvom, da pač preživijo, širijo svoj posel, prevzemajo odgovornost - medtem, ko je v Evropi velik del mladine izkoristil podaljšano šolanje kot socialni korektiv. Tega nikoli nikjer ni bilo in to je bil recept za katastrofo. (NIKOLI ne bom pozabil, ko je v prvem letniku faksa, pri predmetu zgodovina, prof. Prunk zdolgočaseni predavalnici - kjer je itak 2/3 prisotnih manjkalo, ostali so pa spali, razložil, kako je v Nemčiji delal s Korejci, ki so se z nule naučili nemščine da so lahko študirali na faksih. Profesor je mojim kolegom rekel: fantje - nimate šans. Če se takoj ne zresnite, ste popušili. Nobeden vas ne bo čakal.)
Dejansko smo morda priča časom, ki se jih bo v zgodovinskih učbenikih in v knjigah o geopolitiki še na veliko premlevalo. In dejansko bo ravnanje evropskih politikov v sedanjosti določilo, ali bo Evropa našla rešilno bilko v obliki Bizanca (in šla v kontroliran zdrs repozicioniranja sebe kot enega izmed globalnih polov) ali pa je časov hegemonije evropskih držav dokončno konec....
Ni komentarjev:
Objavite komentar